(VIDEO) Na državnih proslavah opazna odsotnost Janeza Janše in Roberta Goloba – Glavna zvezda Urška Klakočar Zupančič v stilu hollywoodske zvezde na rdeči preprogi, ki je že ob prihodu na Kongresni trg “ukradla šov” slavnostnemu govorniku predsedniku Borutu Pahorju

Slovenija je današnji praznik  dan državnosti že v petek obeležila s številnimi slovesnostmi, najprej s slavnostno sejo državnega zbora, vrhunec prireditev pa je tudi letos bila osrednja državna proslava na Kongresnem trgu v Ljubljani. Na obeh slovesnostih je bila opazna prisotnost obeh premierjev bivšega Janeza Janše in sedanjega Roberta Goloba. Medtem, ko je Robert Golob praznoval v Bruslju pa odsotnost vodje največje opozicijske stranke ni bila pojasnjena..

https://twitter.com/vladaRS/status/1540440749401055244

Čeprav je bil slavnostni govornik na osrednji državni slovesnosti Borut Pahor  pa mu je šov ukradla predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je na prizorišče prišla sama v stilu hollywoodske zvezde. Nekateri najbolj zagreti udeleženci proslave za ograjo so njen prihod pospremili z vzdihi “Uraška, Urška ….”.  Tako je na nek način “ukradla šov” slavnostnemu govorniku Borutu Pahorju, ki so ga za ograjami “dežurni protestniki” pričakali celo s protestnimi napisi.

.@IEBergant je tale sprehod pospremil z besedami, da predsednica v svoji vlogi vidno uživa. Naj uživa. Ampak naj se začne tudi vesti priložnosti in funkciji primerno. To ni stvar ideologije ampak osnovnega spoštovanja naroda in države. pic.twitter.com/M7elT9H2ND

— Martin Nahtigal (@martinnahtigal) June 24, 2022

https://twitter.com/Mateja81709405/status/1540413124070744068

https://twitter.com/t_celestina/status/1540418109001048070

lepo, ne da se zajebavat. urška se ni uklonila šentflorjancem. na proslavo sproščena, radoživa, samozavestna. pic.twitter.com/u88EoIOdMA

— ciril brajer (@CiroBrajer) June 24, 2022

https://twitter.com/vladaRS/status/1540442485603946496

PDZ_govor_240622

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja (Velja govorjena beseda!):

USTANOVITEV SVOJE DRŽAVE DOKAZ, DA SKUPAJ ZMOREMO VSE

To smo zmogli v času zgoščene zgodovine pred dobrimi 30 leti in to skupaj zmoremo tudi v prihajajočem času zgoščene prihodnosti

Drage Slovenke in Slovenci, doma in povsod po svetu, dragi sodržavljani, ekscelence in prijatelji.

Nocoj praznujemo ustanovitev lastne, samostojne, naše države.

Mnogi narodi, večji od našega hrepenijo po njej, pa so brez nje.

Mi jo imamo.

Ni popolna, a je naša.

Morda noben drug prelomen zgodovinski dosežek ni tako pomemben za našo prihodnost, kot je bila ustanovitev naše države.

Ta čudež na sončni strani Alp nam je uspel pred tremi desetletji, v času zelo zgoščene zgodovine.

Spomnimo se tega.

Stara celina se je na prelomu v devetdeseta leta prejšnjega stoletja dramatično spreminjala. Demokratična politična pomlad od Baltika do Jadrana, tudi slovenska, je preraščala ruševine socialističnih avtokracij. Padel je Berlinski zid. Izginjala je povojna blokovska delitev sveta in nova geopolitika je rojevala podobo svobodne in združene Evrope.

V renesansi demokratične in geopolitične preobrazbe smo bili Slovenci sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države.

V tem edinstvenem podvigu smo zmagovito uspeli.

Uspeli smo, ker smo vse te spremembe razumeli. Uspeli smo, ker smo se o njih med seboj demokratično sporazumeli. Uspeli smo, ker smo jih skupaj soustvarjali.

Nismo bili prehlajeni predmet zgodovine. Nismo bili zgodovinski zamudniki.

Bili smo gospodar svoje usode. Prihodnost smo si ustvarili po svoji podobi.

Nocoj slavimo to našo sposobnost. Vemo, da zmoremo.

Imamo zgodovinski dokaz, da za nas nič ni nemogoče, če tako skupaj hočemo.

Zato smo se po naši suvereni volji vključili v Evropsko unijo in Zvezo NATO, postali aktiven del Zahodnega sveta in ugledna država v mednarodni skupnosti.

Slovenijo smo razvili v eno najbolj varnih držav na svetu.

V teh dobrih tridesetih letih vsega nismo dosegli in v marsičem tudi nismo uspeli. To pripisujem temu, da nismo znali, zmogli ali celo nismo hoteli razpreti vseh kril naših sposobnosti.

Ali ni bilo potrebne vizije, ali je bila odsotnost voditeljstva, ali pa je na koncu umanjkala trmasta volja za sodelovanje.

Toda kljub temu v tem trenutku, na začetku nove dobe ponovnega zgoščanja zgodovine, ocenjujem, da je naša Slovenija, naš skupni dom, postavljen na trdnih temeljih, pripravljena, da se spoprime s spremembami in jih obrne v prid naših skupnih stremljenj.

Rad bi, da vsi skupaj razumemo, da tudi obdobje pred nami zelo verjetno ne bo čas običajnih problemov in enostavnih rešitev.

Tako kot ni bilo tisto pred trideset in več leti.

Vstopamo v zelo kompleksen, prepleten in zapleten čas v Evropi in svetu.

Ukrajina je napadena in v vojni. Skupaj z zavezniškimi državami ji bomo pomagali po najboljših močeh in je ne bomo pustili na cedilu. Prav verjetno je, da vojna ne bo kratka in da bo imela velikanske geopolitične, gospodarske, socialne in čisto človeške posledice za Evropo in svet.

Toda izjemno pomembno je, da dosežemo pravičen mir, sicer ta ne bo trajen.

Spremembe, ki se že dogajajo, so kolosalne.

Dve državi, ki sta se skoraj dve stoletji zanašali na nevtralnost, želita članstvo v Zvezi NATO. Skoraj vse države se dodatno oborožujejo. Nekatere znatno! Številne države, ki so še do včeraj prisegale na bistveno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, so se prisiljene zaradi novih razmer vračati celo k uporabi premoga. Soočamo se z nevarnostjo prehranske in energetske nepreskrbljenosti.

Mišljeno je bilo, da bodo države izdatno finančno pomoč prebivalstvu v času svetovne zdravstvene krize, ki je morda sploh še ni konec, poplačale z visoko gospodarsko rastjo po njej.

Toda visoka inflacija, ki jo poganjajo tudi posledice vojne, zdaj upočasnjuje okrevanje in maje temelje socialne stabilnosti.

Skratka, skupaj z razvitim svetom se nahajamo pred obdobjem, v katerem bo zelo pomembno, da nakopičene probleme rešujemo strpno, preudarno in razsodno.

Spoštovane gospe in gospodje,

lahko smo zelo srečni, da imamo v teh razmerah svojo državo, v kateri se odločamo po svoji volji in da smo članica Evropske unije, v kateri soodločamo po naši skupni volji.

V teh razmerah moramo dodatno okrepiti vse elemente državnosti, okrepiti demokracijo, njene institucije in vrednote.

Naša država je bila rojena v nedrjih demokratizacije in slovenske politične pomladi. Demokracija je sveti gral naše države.

Zelo skrbno moramo paziti, da politična razhajanja ne prerastejo v razkol. To bi nas v primeru težkih odločitev zelo ohromilo. Tega si preprosto ne moremo privoščiti.

V teh razmerah moramo dodatno po svojih močeh skrbeti za Evropsko unijo, za našo širšo domovino.

Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno bo to v naslednjih letih in desetletjih.

Hkrati moramo poskrbeti za to, da bo Evropska unija močnejša, navznoter in navzven.

Hkrati moramo skrbno paziti, da v taki še veliko bolj povezani Evropi, ohranimo svojo identiteto in vse tiste posebnosti, ki so utemeljevale ustanovitev naše države.

Odločanje o prihodnosti Evrope za slovenski narod in za našo državo, pa tudi za veliko večje in vse druge, v prihajajočem obdobju, obdobju zgoščene zgodovine, ne bo akademska razprava.

Šlo bo za naše najbolj vitalne interese.

Moje mnenje je, da bo od uspeha ali neuspeha renesanse evropske ideje, poglobitve sodelovanja med državami in ohranitve njihove enotnosti, v veliki meri odvisna prihodnost Slovenije.

Mir, varnost in blaginja Slovenije so in bodo v odločilni meri odvisne od miru, varnosti in blaginje Evropske unije.

Prihodnost Slovenije je v bistvu prihodnost Evropske unije.

Skratka, če smo bili v zelo zgoščenem času zgodovine pred dobrimi 30 leti sposobni ustvariti razmere za ustanovitev lastne države, moramo biti v novem zahtevnem času, ki je pred nami, sposobni izpeljati trajnosten, zeleni in digitalni prehod, z veliko skrbjo za našo državo in Evropsko unijo.

Spoštovane gospe in gospodje,

pri vseh teh skrbeh se moramo spomniti, da smo imeli pred dobrimi 30 leti in več še veliko večje skrbi.

Vendar je bilo porajajoče upanje, ki je bilo povezano z demokratizacijo in osamosvajanjem, večje od sleherne skrbi ali celo strahu.

Upanje je postajalo toliko bolj stvarno, kolikor bolj smo se tedaj o ustanovitvi lastne države pogovarjali in dogovarjali.

Takrat smo bili veliko bolj kot danes domala odvisni sami od sebe.

To zavedanje nas je takrat še toliko bolj povezalo.

Stopili smo skupaj in ob vseh razlikah v eruptivnih mednarodnih razmerah razglasili samostojnost države, jo enotno ubranili in uveljavili v mednarodni skupnosti.

Široko smo razprli krila naših sposobnosti.

Nismo samo, kot radi rečemo, izkoristili okno zgodovinske priložnosti. Dejansko smo mi sami ustvarili razmere, v katerih je bilo mogoče doseči vse to.

Zato danes, 30 in več let kasneje, ko imamo svojo državo in smo čvrst in ugleden del evropske družine in Zahodnega sveta, nimamo razlogov za pasivno vdanost v usodo, malodušje ali celo strah.

Skozi prelomne izkušnje ustanovitve svoje lastne države in njenega razvoja smo se zgradili tudi kot narodna in državljanska skupnost. Bolj pomirjena in spravljena sama s seboj. Bolj občutljiva za krivico in pravico. Bolj povezana, solidarna, z veliko človeške dobrote preprostih ljudi.

Zgradili smo se kot skupnost, ki zna biti tudi samozavestna, ambiciozna in ponosna.

V taki skupnosti zdaj rasejo naši otroci. Gledajo nas in se učijo od nas.

Kot predsednik in kot oče si želim, da bi v nas videli upanje, ki bo poganjalo njihovo domišljijo in navdihovalo njihove talente.

Vsi skupaj si želimo, da bi tudi v prihajajočem času zgoščene prihodnosti skupaj ustvarili nekaj takega, o čemer bodo s ponosom govorili na proslavi čez 30 let.

Če se ne bomo sovražili in če se ne bomo izključevali,
če se bomo pogovarjali in
če se bomo slišali,
če se bomo upoštevali,
če se bomo bodrili,
če si bomo pomagali,
če bomo povezana in solidarna skupnost, nam je skoraj vse dosegljivo.

Zmoremo, skupaj zmoremo. Sprejmite, prosim, moje iskrene čestitke ob rojstnem dnevu naše lepe države.

Srečno Slovenija.