“Vojna ali mir” – Polemika po dveh pismih, ki sta zaradi različnega pristopa do vojne v Ukrajini razdelili civilno družbo in politiko, se je prenesla na družbena omrežja, kjer so akterji “sneli rokavice”
“V Evropski politiki so le trije predsedniki proti vojaški pomoči Ukrajini: Orban, Kučan in Türk. Sijajna druščina “iliberalnih demokratov,” je na Twitterju zapisal Dejan Steinbuch, ki sicer ne skriva pro ameriških stališč do vojne v Ukrajini. Bogdan Biščak mu očita intelektualno podhranjenost:
Tip, ki bi zaprl zračni prostor nad Ukrajino še enkrat pokaže svojo intelektualno podhranjenost. https://t.co/lU0A7UBxeC
— Bogdan Biščak (@Fitzroy1985) June 15, 2022
Medtem pa so sinočnje večerne dnevniki zapolnili podpisniki obeh pisem, med katerimi je prvi podpisnik novega odprtega pisma je politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič na eni in Aurelio Juri na drugi strani. Gre za nadaljevanje polemike potem, ko sta bili na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon naslovljeni dve pismi. Zadnje naslovljeno odprto pismo opozarja, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, ne pa z “münchenskim” popuščanjem. Gre za drugačno stališče od pisma iz prejšnjega tedna, kjer so podpisniki zapisali, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil samo podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja.
https://t.co/d3NEx7jqou PODPIŠI KLIC K RAZUMU, PODPIŠI POZIV VLADI, NAJ V BRUSLJU TERJA POGAJANJA TAKOJ! Kot pravi J.P.Damijan, Putin očitno prenese višji prag bolečine kot Evropejci in da se ga pritegne k pogajalskoi mizi mu treba ponuditi kak korenček!https://t.co/1cXRyrQXRK
— Aurelio Juri (@AurelioJuri) June 13, 2022
V zmago Ukrajine, lahko verjame samo zelo z realno situacijo skregana oseba. “Delusional” je beseda, ki dobro opiše stanje.Morda enkrat po 10 letih. Zato bi bila mirovna pogajanja v interesu vseh. Boljši je slab mir, kot dobra vojna…..
— vespasji (@vespasji) June 14, 2022
Medtem, ko so vladni stranki Gibanje Svoboda in Levica sta zadržani do obeh odprtih pisem glede politike do Ukrajine, ki so ju na vlado naslovili vidni slovenski intelektualci in politiki pa so v opozicijskih SDS in NSi izrazili nedvoumno podporo novejšemu pismu, ki poziva k odločnejši podpori Ukrajini.
https://twitter.com/AurelioJuri/status/1536713138778808321
V zmago Ukrajine, lahko verjame samo zelo z realno situacijo skregana oseba. “Delusional” je beseda, ki dobro opiše stanje.Morda enkrat po 10 letih. Zato bi bila mirovna pogajanja v interesu vseh. Boljši je slab mir, kot dobra vojna…..
— vespasji (@vespasji) June 14, 2022
In… kdaj greš v Azov batalion?
Boš pa ja jajca na tnalo dal, za zahodne, NATO "vrednote"!
Revčki ste ljudje, ki vam je življenje enosmerna, črno bela cesta.— R●K☆ (@_wupe) June 14, 2022
Eh, Luka, kako lahko to sklepaš, ko pa je se potegoval za mandatarja okoli 13 mesecev pred invazijo? Nemci bi rekli: Themenverfehlung
— Ludwig (@LudwigPremier) June 14, 2022
Sicer pa je to še en kliše, jaz pa bi rad od @strankalevica konkreten odgovor na konkretno vprašanje. To opletanje z insinuacijami, pri katerih se da obenem razumeti nekaj in nasprotje tega, je skrajno frivolno.
— Luka Lisjak (@llisjak) June 14, 2022
https://t.co/WRAtm42lvX Poljska bi pomagala Ukrajini še z jedrskim orožjem. A še komu ni jasno kam gremo? 2 sta poti s tega sranja: 1. obraniti Ukrajino za vsako ceno, tudi svetovne jedrske vojne?! 2. Žrtvovati kos Ukrajine in rešiti kar se še rešiti da.
— Aurelio Juri (@AurelioJuri) June 13, 2022
Poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi je v imenu največje parlamentarne stranke dejal, da z nobenim pismom ne soglašajo v celoti. Na vprašanje, kakšno stališče bo vlada zavzela do dodatnega oboroževanja Ukrajine, je Žavbi dejal, da tovrstne dobave še iz časa preteklega mandata potekajo normalno, pri tem pa je dodal, da verjame, da si kaj več od tega Slovenija ne more privoščiti, saj ne razpolaga z zadostnimi količinami opreme. Žavbi je poudaril, da se mu zdi pomembno, da Slovenija pomaga Ukrajini predvsem z razvojnimi, humanitarnimi in postkonfliktnimi metodami oz. sredstvi, glede odnosa do Rusije pa je dejal, da je treba težiti k temu, da se sprti strani usedeta za mizo in se začneta pogovarjati.
Ob tem je pozdravil napoved premierja Roberta Goloba, ki je dejal, da se bo stališče Slovenije do vojne v Ukrajini oblikovalo v odboru državnega zbora za zunanjo politiko. Golobovo napoved je z odobravanjem pospremil tudi poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, ki je ponovil, da stranka nasprotuje dodatnemu oboroževanju, ki po njegovem prepričanju gre na roko predvsem vojaški industriji.
Vatovec je poudaril, da je treba v Ukrajini čim prej najti pot do premirja, kar pa bo po njegovih besedah zahtevalo, da tako Rusija kot Ukrajina in Nato popustijo v delu svojih zahtev. Glede odprtih pisem, je za obe dejal, da sta pomanjkljivi. Pri tem je Vatovec opozoril na trpljenje, ne samo tistih, ki so ujeti v vojni, pač pa tudi vseh Evropejcev in prebivalcev drugod po svetu, ki zaradi vojne v Ukrajini čutijo posledice inflacije.
O tem nekateri govorimo že nekaj časa, medtem ko so drugi zaslepljeni le z "eno" resnico. pic.twitter.com/bhXlcHAH70
— Missyblinde (@missyblinde) June 14, 2022
Ne treba komentar, samo slušajte. https://t.co/DQQRXTZ7lq
— Nebojša Stanković (@nebojsa_s) June 15, 2022
Branko Grims iz vrst SDS je nedvoumno podprl petdeseterico, ki je podpisala drugo pismo, rekoč: “Realna pot je žal samo ena in to zagotovo ni tista, ki je v prvem pismu.” Po njegovem prepričanju je treba doseči premirje, a do tega lahko pride samo, če se predhodno vzpostavi ravnovesje sil na bojišču. Podobno stališče je zavzel poslanec NSi Janez Žakelj, ki je izrazil prepričanje, da mora EU pokazati enotnost pri podpori Ukrajini.