Slovenija je dobila svojega “Roberta”,(ne F. Kennedyja) Roberta Goloba

Ne vem zakaj mi je ob današnji inavguraciji Roberta Goloba za predsednika vlade padla na misel primerjava z brati Kennedy. Ne Johnom F. Kennedyjem, ampak Robert Francis »Bobby« Kennedyjem, znanem tudi po kratici RFK. Morda zgolj zaradi imena, morda pa zaradi citata ki ga je pogosto uporabljal Robert F Kennedy:  “Nekateri ljudje vidijo stvari kot so, in povedo, zakaj… jaz sanjam o stvareh, ki niso nikoli bile, in pravim, zakaj ne”. 

Čeprav je bila večina novinarjev skoncentrirana na proceduro in manj na to, kaj je pravzaprav povedal predsednik vlade v govoru še kot kandidat za mandatarja. In, če bi  pozorno poslušali bi pravzaprav lahko izpostavili samo eno besedo: “upanje, upanje, da je prihodnost lepša,” kot je dejal Golob.

“Pred mesecem dni, dobrim mesecem dni, so se volivci in volivke jasno odločili. Odločili so se, da si želijo živeti v normalni državi. V državni, kjer ne bodo ves čas v stiski in negotovosti, kaj prinaša naslednji dan. In celi ta mesec se ukvarjam sam pri sebi s tem, da poskušam ugotoviti, kaj je tisto, kar od nas, ki smo dobili tako jasen mandat, dejansko ljudje pričakujejo. In pogovarjam se, na ulici, v trgovini, tudi doma, o tem, kaj je tisto, kar ljudje pričakujejo. In, a veste kaj je najbolj zanimivo? Ljudje pričakujejo upanje. Ljudje ne zahtevajo nič drugega kot to, da bojo lahko upali, da je prihodnost lepša. To je vse, kar si želijo. In to upanje je univerzalno. Vaše volivke in volivci upajo isto, kot naše in vaše. In to je zame ključna, ključna zaveza, ki jo moramo mi vsi skupaj danes dati njim. In jaz jo dajem. Če se bom za kaj prizadeval v tem mandatu, je za to, da bojo ljudje dobili upanje na boljšo prihodnost. Ker si to zaslužijo. Oni. Mi pa moramo za to delati. Vsako sekundo, vsak dan. In cela 4 leta, ali pa 2 krat 4 leta, če bo to potrebno”.

Robert Golob dobro ve ali pa so mu povedali ali pa je morda prebral stališče dr. Valentina Bucika, sicer rednega profesorja za psihološko metodologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v intervjuju za Družino takole razložil v čem je pravzaprav privlačnost novih obraz v slovenski politiki. “Privlačnost novih sil ali njihov volilni uspeh v primerjavi z obstoječimi je žal pogosto povezan z razočaranjem nad tistimi, ki so imeli štiri leta časa (ali celo več) in priložnost pokazati, ali so upravičili zaupanje, ki jim je bilo darovano na prejšnjih volitvah, pa so to priložnost nespametno zavrgli. S psihološkega vidika je to povsem razumljivo: človeško je združiti razočaranje nad starimi prijatelji in upanje, ki ga obetajo novi prišleki”.

Inavguracijski govor Roberta Goloba po izvolitvi je bil prav tak  kratek, verjetno eden krajših v novejši slovenski zgodovini. “Še enkrat se vsem zahvaljujem za podporo. Tudi za konstruktivne predloge. Tudi za tiste malo manj. Hvaležen sem in ponižen, kot sem začel, zato, da sem lahko danes tukaj. Zato, da bom lahko Slovenijo peljal v boljšo prihodnost. V prihodnost, ki si jo vse naše državljanke in državljani zaslužijo. Hvaležen sem vam, ki greste z nami od začetka poti, in hvaležen bom vsem vam, ki se nam boste mogoče pridružili kasneje, ko boste videli, da ta pot je skupna, ker dejansko želimo delati v dobro vseh. Hvala”.

Po dolžini govora je  Robert Golob prekosil tudi znameniti  najkrajši (1355 besed), a nepozaben inavguracijski govor v zgodovini ZDA Johna F Kennedya

»Baklo je prevzela nova generacija Američanov…« je rekel John F. Kennedy v svoji zaprisegi kot 35. predsednik ZDA. »Trobenta nas kliče, da se zberemo, toda ne k orožju, temveč k boju proti skupnim sovražnikom človeštva – tiraniji, revščini, boleznim in vojni…In tako, moji dragi Američani: ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas – vprašajte se, kaj vi lahko naredite za državo! 

In če smo že pri primerjavah je Robert Golob v nasprotju  recimo z Georgom Bushem starejšim, ki je  svojo predstavitev gradil prav na tem, da nikakor ne bo višal davkov “Read my lips: no new taxes” (Berite mi z ustnic: nobenih novih davkov),  govoril popolnoma nasprotno.  Udarna krilatica Golobove kampanje prav nasprotna “berite mi iz ustnic, bodo novi davki za bogate, kar je bila prav zaradi koalicijske pogodbe  pravzaprav tudi glavna  tema nasprotovanja opozicije, predvsem NSI njegovi izvolitvi.

Čeprav je Janez Janša odšel iz dvorane še preden je imel svoj uvodni nastop Robert Golob, ga je očitno poslušal, saj je na Twitterju zapisal: “Čestitke dr. Roberu Golobu ob izvolitvi za mandatarja. Naj bodo dejanja v skladu z današnjimi obljubami in ne v skladu z včerajšnjo koalicijsko pogodbo”.

Eden glavnih očitkov, ki ga je v razpravi najboljše definirala poslanka SDS Suzana Lep Šimenko,  Golobu je bil, da   želi na kratko “vrniti socializem”.  “Saj veste, kaj je rekla Margaret Thatcher. Problem socializma je, da prej ko slej zmanjka tujega denarja. Jaz bom sledila temu, kar so rekli ljudje na volitvah iz mojega okraja, in glasovala bom proti,” je svoj nastop zaključila Šimenkova.

Golob si je v razpravi vzel  pravzaprav največ časa, da je odgovoril omenjeni poslanki in seveda tudi opoziciji. “V bistvu se odzivam na ta socializem, ker če mi pokažete v koalicijski pogodbi člen, kjer govori o socializmu, ga bomo zdaj črtali, v tej priliki. Če ga pa ne najdete, potem pa se dajte vprašat, o čem govorite že cel popoldan… Napoved davčnih reform govori samo o dveh stvareh, da je delo že dovolj obdavčeno in da ne bomo povečevali obdavčitev na delo. Ne bomo povečevali. Vi ves čas govorite drugo, ampak mi ne bomo povečevali. In da če bomo potrebovali zaradi fiskalnih pravil, ne naših, evropskih, v letu 2024, ne letos, ne prihodnje leto, v 2024, zaradi strukturnega primanjkljaja, ki žal, ga nismo pridelali(?) mi, ampak ga pač imamo, če bomo takrat potrebovali dodatne prilive jih ne bomo iskali na plačah, jih bomo iskali na premoženju in progresivno. In veste kaj pomeni progresivno, spoštovana gospa poslanka? Da boste mi, vi, ena od tistih, ki boste zelo malo obdavčena, ker progresivna obdavčite premoženja pomeni to, da 80 % prebivalcev in prebivalk ne bo obdavčeno čisto nič, ker je to namen progresivne obdavčitve. Da ne bo linearne obdavčitve premoženja, ampak bo progresivna, ker samo tisti, ki dejansko več imajo bodo mogoče poklicani, da več prispevajo v skupno blagajno. To je to, o čemer govori koalicijska pogodba. In to je to čemur jaz pravim socialna pravičnost in solidarnost. Ne da bodo vsi plačevali davke na premoženje, kot vi ves čas ponavljate, pa ne vem od kje vam je to ven padlo, ker progresivna obdavčitev premoženja pomeni kdor več ima ta bo dal. In kdor nima ne bo dal nič. Tako enostavno”.