(VIDEO) Potem, ko so poslanci SDS vložili predlog za posvetovalni referendum o zakonu o vladi, so enak predlog podali tudi na spremembe zakona o RTV SLO, ki so ga sami vložili v proceduro

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi, je razvidno iz spletne strani DZ. V SDS namreč nasprotujejo večanju števila ministrstev, po besedah vodje poslancev SDS Danijela Krivca pa želijo vladi omogočiti več časa za razmislek o sestavi vlade.

Po njegovih besedah pa želijo pri na novo nastajajoči vladi “mogoče spodbuditi kakšen razmislek in mogoče bodo, kakšnega kandidata tudi zamenjali”. Katerega, Krivec sicer ni želel komentirati, poudaril pa je, da želijo na novo nastajajoči koaliciji, ki jo bodo, kot kaže, sestavljale Gibanje Svoboda, SD in Levica, omogočiti “malo več razmisleka”, saj je število ministrstev po njihovem mnenju nesprejemljivo.

O možnosti posvetovalnega referenduma na predlog zakona o Radioteleviziji Slovenija pa je Krivec zatrdil, da bodo počakali, da DZ opravi prvo razpravo, na podlagi izraženih stališč koalicije pa se bodo odločali o možnostih, ki jim jih daje poslovnik DZ. “Veliko govora je o novih načinih dela, mogoče pa v Svobodi sprejmejo kašne rešitve, ki so dobre za državljane,” je še dejal.

Pričakovati je bilo, da bo poslanska večina po opravljeni splošni razpravi sklenila, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, s čimer bi bil zakonodajni postopek končan. A se bo zaradi predloga za razpis referenduma postopek zavlekel, saj mora DZ naprej glasovati o predlogu za referendum, do katerega mora preteči 30 dni. Šele po zavrnitvi predloga za referendum pa je mogoče glasovanje o predlogu zakona.

Vložitev referenduma na lastni zakon predsednik Gibanja Svoboda in najverjetnejši novi mandatar Robert Golob vidi kot “unikum kreativnosti”, s tem pa izgublja RTVS, je dejal v izjavi ob robu seje.

Žalostno je gledati, kako je edini namen uničenje RTVS, je ocenil. “Saj smo videli že v predvolilnih oddajah, ko so postavili svoje voditelje, da so v resnici uničevali ugled RTVS, ne da bi pomagali sebi in danes počnejo isto,” je dejal. Po njegovem mnenju gre za sindrom požgane zemlje: “Ampak s tem požigamo Slovenijo, ker se nekdo ne more sprijazniti z rezultati volitev, ker so mu ljudje rekli ‘Dovolj te imamo!'”.

S tem manevrom se bo preprečitev depolitizacije RTVS vlekla “še kakšen mesec ali tri”, pravi Golob. Predlog zakona, ki ga je vložila nastajajoča koalicija, namreč večjo vlogo daje zaposlenim in civilni družbi, zmanjšuje pa vlogo DZ.

“To je depolitizacija,” meni Golob in dodaja, da želi opozicija zadržati sedanje stanje in ga ne izpustiti, dokler se da. “To je ta požgana zemlja,” je zaključil predsednik Gibanja Svoboda.

Na spletni strani stranke SDS pa so v sporočilu za javnost zapisali:

“Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi

Poslanska skupina SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu predloga zakona o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije. V SDS menimo, da povišanje števila ministrstev prinaša finančne posledice ter neučinkovito in neoperativno vlado.

Državnemu zboru Republike Slovenije predlagamo, da se na posvetovalnem referendumu zastavi vprašanje: »Ali ste za to, da se poveča število ministrstev in da zato Državni zbor Republike Slovenije sprejme Predlog zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, EPA 37-IX?«

V poslanski skupini SDS izpostavljamo, da predlagatelji predloga zakona o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije z dne 13.5.2022 v svojem predlogu uvodoma predlagajo, da naj bi aktualno vlado sestavljalo 19 ministrstev, to je tri ministrstva več kot doslej in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Predlagatelji navedene zakonske spremembe v številu ministrstev in porazdelitvi njihovih resorjih utemeljujejo z navedbo, da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb gospodarstva, okolja, izobraževanja in drugih družbenih dejavnikov zahteva drugačno prilagoditev in odzivnost ministrstev kot državnih upravnih organov. Predlagatelji pri tem ne pojasnijo, katere so te spremenjene družbene razmere in v čem se kažejo te domnevno spremenjene potrebe gospodarstva oziroma okolja. Prav tako ne pojasnijo, kaj konkretno predstavljajo »drugi družbeni dejavniki«. Zapišejo pa, da menijo, da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše, če se njena sestava spremeni. Obrazložitev predlagateljev tako ostaja neutemeljena.
Ustava v drugem odstavku 114. člena določa, da sestavo, delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon. Za razliko od večine evropskih parlamentarnih držav v Sloveniji ministrske funkcije določa zakon. Veljavni zakon o vladi določa 14 ministrstev, ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, ter največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. To sta bila doslej minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, ter minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo.

Strukturo vladnih resorjev narekuje več dejavnikov. Vsaka koalicija prilagaja to strukturo svojim političnim prioritetam, pri čemer pa je nujno treba upoštevati tudi druge organizacijske parametre. Treba je zagotoviti, da vlada nima prevelikega števila članov, tako da je lahko operativna. Glede na to, da v našem sistemu velja pravilo, da vsak resorni minister vodi eno ministrstvo, je treba upoštevati tudi vpliv spremembe vladnih resorjev na organizacijo državne uprave. Predvsem je treba zagotoviti, da posamezni resorji niso preobsežni in zato težko obvladljivi ter po obsegu nalog izstopajoči.

Predlagatelji zahteve kot neprimerno ocenjujemo ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ker menimo, da so vse njegove pristojnosti že zajete v okviru resorja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in resorja Ministrstva za zdravje. To izhaja tudi iz dosedanjih zakonov o Vladi RS, kjer ne zasledimo tovrstne izločitve. Prav tako menimo, da je neprimerna sedanja umeščenost športa v resor ministrstva za gospodarstvo. Opozarjamo tudi na neprimerno umestitev inovacij pod resor šolstva, kamor (tudi primerjalno pravno) umeščamo področje znanosti, nikakor pa ne inovacij, ki so povsem druga kategorija in vsebinsko sodijo v resor ministrstva za gospodarstvo. Nadalje menimo, da bodo resorji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, kot tudi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, zaradi obsega in pretirane raznolikosti nalog težko obvladljivi.

Javna uprava je sistem, ki zagotavlja strokovno podporo za politično odločanje in implementacijo sprejetih politik, zato je od njene kvalitete in učinkovitosti odvisna kvaliteta upravljanja z državo. Predlagatelji menimo, da mora nadaljnja modernizacija javne uprave (izboljšanje njenih storitev, učinkovitosti, kakovosti poslovanja, odprtosti in preglednosti, upravljanja s človeškimi viri, poenostavljanje postopkov in odprava administrativnih ovir), enako kot v mandatu dosedanje vlade, ostati ena od strateških prioritet nove vlade.

Prav tako menimo, da morajo obstajati tehtni razlogi za vzpostavitev funkcije ministra za solidarno prihodnost ter oblikovanje resornega ministrstva. Pojem »solidarna prihodnost« mora biti strogo definiran in zamejen, saj sicer ne vemo, o katerih področjih družbenega življenja in njihove regulacije sploh govorimo.

Iz predloga zakona o vladi, ki so ga v parlamentarni postopek vložili Gibanje Svoboda, SD in Levica, se kaže neracionalna širitev števila ministrstev, katerih koordinacija bo zaradi njihovega obsega precej zahtevnejša, posledično pa bo manjša tudi učinkovitost opravljanja nalog v posameznih resorjih, saj bo (pre)obširna državna uprava težko obvladljiva tudi z vidika nadzora, veliko zmede pa bo povzročene tudi pri razumevanju in delitvi pristojnosti med dosedanjimi in novoustanovljenimi ministrstvi, posebej še med Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstvom za tako imenovano solidarno prihodnost. Vprašanje delitve pristojnosti bo aktualno tudi med Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za vzgojo in izobraževanje, ki je po novem prikrajšano za šport, ki so ga predlagatelji spremembe Zakona o vladi povsem nesistemsko, umestili v resor gospodarstva.
Predlog znatno poslabšuje preglednost, učinkovitost, operativnost, odzivnost in nadzor nad delovanjem ministrstev. Številna področja družbenega življenja (šport, inovacije, energija) so v predlogu neracionalno odvzeti, oziroma pripojeni posameznim resorjem, kamor vsebinsko in operativno ne sodijo. Še večja težava je neuravnoteženost sistemskih nalog posameznih ministrstev, na primer Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki bodo glede na predlog predlagateljev spremembe Zakona o Vladi RS odslej napram Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za solidarno prihodnost nesorazmerno bolj obremenjeni, kar pomeni slabše izvajanje funkcij in posledično slabše in počasnejše storitve za državljane na omenjenih področjih.

Ker gre pri predlogu zakona za najpomembnejša vprašanja, ki neposredno vplivajo na učinkovitost, sistematičnost in urejeno delovanje naše družbe, kot tudi za konkreten poseg v položaj in vsakdanje življenje mnogih ljudi, v poslanski skupini SDS menimo, da bi bilo primerno, da bi se o predlogu tega zakona državljanke in državljani odločili na posvetovalnem referendumu”.