“Res označujete te proruske tipe kot ‘liberalce’? Preverite svoje vire prosim,” je tvitnil premier Janša, ki se jezi na poročanje tujih medijev o volitevah – Washigton Post je zapisal, “da se največja zmaga liberalne demokracije ni zgodila v Franciji ampak v Sloveniji”

“Največja zmaga liberalne demokracije ta teden niso bile volitve v Franciji … volilni rezultat v Sloveniji je pravzaprav nekaj najboljšega, kar se je liberalni demokraciji zgodilo v zadnjem času … drobna Slovenija daje razlog za upanje,” je po volitvah zapisal vplivni Washinton Post.

"The biggest win for liberal democracy this week wasn’t France’s election … the election result in Slovenia is actually the best thing that’s happened for liberal democracy in a long time … tiny Slovenia provides a reason for hope." https://t.co/mcsA3f8ooS

— Sašo Dolenc (@SasoDolenc) April 26, 2022

Predsednik vlade Janez Janša se je prek Twitterja jezno odzval na novinarske prispevke tako Wahinton Posta kot tudi ostalih  tujih medijev o rezultatih nedeljskih državnozborskih volitev v Sloveniji. V zaporedju objav je med drugim kopici največjih tujih medijev sporočil, naj “preverijo svoje vire”, ko pišejo o političnih usmeritvah predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba.

You really called those pro Russian guys “liberals”? Check your sources, please. @nytimes @FT @cnni @FoxNews @euronews @dwnews @AFP @FRANCE24 @CBCNews @Reuters https://t.co/7m1LdDvCTQ pic.twitter.com/UA02d7e6Hj

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 26, 2022

“Res označujete te proruske tipe kot ‘liberalce’? Preverite svoje vire prosim,” je tvitnil premier Janša. V isti objavi je še označil medijske hiše New York Times, Financial Times, CNN, Fox News, Euronews, Deutsche Welle, CBS News in France24 ter tiskovni agenciji AFP in Reuters.

Večino preostalih objav na isto temo je Janša opremil še s sliko predsednika zmagovalne stranke na nedeljskih volitvah Gibanje Svoboda Roberta Goloba v družbi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, poleg pa je še dodal slike Jankovića v družbi ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Janša je v seriji objav, kjer je med drugim označil tudi kopico ukrajinskih medijev, javnosti sporočil, naj odgovor na vprašanje, kakšna bo nova vlada, najdejo v “protievropskem in proruskem ozadju” ustvarjalcev Gibanja Svoboda.

Our friends from 🇺🇦 are asking what orientation to be expected from a new #Svoboda party, a relative winner of SLO elections? See the anti european, pro Russian background of the creators:@ukraine_world @nexta_tv @visegrad24 @EuroMaydan @KyivPost @NewVoiceUkraine @UaNews_online pic.twitter.com/pcDjbZ7IFp

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 26, 2022

Na dan volitev je poobjavil tudi tvit Evropske ljudske stranke (EPP), največje politične skupine v Evropskem parlamentu, ki je izrazila zaskrbljenost zaradi “morebitnega ruskega vmešavanja v volitve v Sloveniji”. Dokazov za to sicer niso predstavili.

Trenutno še aktualni predsednik vlade je sicer pred dvema dnevoma relativnemu zmagovalcu volitev čestital za uspeh na volitvah, o bodočem delovanju stranke SDS pa je dejal, da bo vedno pripravljena sodelovati s političnimi akterji za skupno dobro Slovenije. Tuji mediji so volitvam v Sloveniji namenili zelo veliko pozornosti.

Spodaj objavljamo mnenje  Avtorja Jasona Rezaiana v Washinton Pousta, ki je razjezilo Janšo v integralu ter ostale  povzetke poročanja ostalih tujih medijev.

“Volitve v Evropi pretekli konec tedna so bile pomemben test izjemnih situacij za moč demokratičnih institucij in idealov. Odmevna ponovna izvolitev Emmanuela Macrona za predsednika Francije namesto večletne skrajno desničarske kandidatke Marine Le Pen upravičeno požene naslovnice po vsem svetu. Toda volilni izid v Sloveniji je pravzaprav nekaj najboljšega, kar se je zgodilo liberalni demokraciji v zadnjem času.

V presenetljivem preobratu je trikratni premier Janez Janša, vodja desne populistične Slovenske demokratske stranke (SDS), izgubil od okoljsko usmerjene Stranke za svobodo, ki se je zavzemala za prehod na zeleno energijo, pravno državo. in odprto družbo. Robert Golob, prihajajoči premier, obljublja odmik od Janševega tretjega mandata, ki je odražal številne težnje nekdanjega predsednika Donalda Trumpa in drugih potencialnih močnih, ki poskušajo prevzeti avtoritarni nadzor nad delujočimi demokracijami z napadi na medije, kritične do njihovega vodstva. Rezultat pomeni pomemben premik.

Ravno prejšnji teden je Washingtonski možganski trust Freedom House izdal svoje letno poročilo » Nations in Transit «, ki spremlja zdravje civilne družbe in demokratične norme v 29 srednjeevropskih in srednjeazijskih državah. Po njenih meritvah nobena država ni zaznala močnejšega upada svoje demokracije kot Slovenija. V poročilu je zapisano, da je Janševa vlada “odrinila od parlamenta in izvajala precejšen politični in finančni pritisk na organizacije civilne družbe, javne medijske storitve, sodstvo in Evropsko javno tožilstvo.” Dodalo je: “Janšev borbeni politični slog deloma odvrača državljane od domnevnih podkupnin v krogih SDS, izdaja pa tudi neliberalno nestrpnost do vsakršne kritike.”

Zdaj, ko Madžarska in Poljska zdrsneta globlje v avtoritarno brezno, drobna Slovenija daje razlog za upanje. Ne veste veliko o Sloveniji? To ti je lahko odpuščeno. Z nekaj več kot 2 milijonoma prebivalcev je ena najmanjših držav Evropske unije, vendar s ponosno zgodovino. Bila je prva republika, ki je leta 1991 zahtevala suverenost od komunistične Jugoslavije. Meji s Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo in Italijo, je bujna in gorata ter ima kratko, a spektakularno obalo na Jadranskem morju. Zelo pogosto je, da Slovenci poleg maternega govorijo še več jezikov, med drugim italijansko, angleško, nemško in srbohrvaško. Mnoge starejše generacije govorijo tudi rusko, čeprav Jugoslavija ni bila del Sovjetske zveze.

Vse to je zdaj relevantno, saj bi lahko nedeljske volitve potekale zelo drugače v državi, ki koraka na svoj boben. Nekaj ​​tega vem zaradi lastnih izkušenj z državo. Družina moje babice po materini strani se je leta 1910 izselila iz Slovenije v Združene države Amerike, vendar smo – in kasneje še z mamo – ohranili tesne vezi s tamkajšnjimi prijatelji in sorodniki. V Slovenijo redno potujem že četrt stoletja. Ob svojem prvem obisku sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja – preden je bila članica Evropske unije in več kot desetletje, preden je sprejela evro kot svojo valuto – sem srečal mlado državo, ki je bila lačna povezovanja in gospodarske rasti, a se trudi preživeti neodvisnost.

Na naslednjih potovanjih sem videl, kako se je Slovenija preobrazila. Ljubljana, prestolnica, je iz mračnega in odkrito mračnega mesta, do katerega ni bilo lahko dostopno, prešla v kraj, ki bi ga rad obiskal. Država je zdaj ena najbolj vročih evropskih destinacij, znana po neverjetnem naravnem sijaju, vznemirljivi kulinarični sceni in sproščenem prebivalstvu, ki želi sprejeti obiskovalce.

Zaradi vsega tega je bilo to, kar sem doživel ob svojem zadnjem obisku leta 2019, precej zmedeno. Prvič v vseh svojih obiskih sem se srečal z nativističnimi stališči, pomešanimi z dezinformacijami in teorijami zarote, tistim čudnim hibridom, o katerem sem slišal pogosto, a le redko videl od blizu. Ne glede na to, ali je šlo za naključne sklicevanja na neutemeljene, a pogosto ponavljajoče se antisemitske trope o judovski prevladi v svetovnem gospodarstvu ali močno podporo Trumpovemu mejnemu zidu, sem naletel na stališča, ki so bila v nasprotju s slovenskim duhom, ki sem ga spoznal skozi leta. . Te interakcije niso predstavljale večine mojih srečanj, vendar so bile dovolj, da so mi v mislih sprožile vprašanja o tem, kaj se dogaja v državi, za katero se je zdelo, da se premika v pravo smer. Janšev vzpon in dojemanje, da je blizu še enega mandata, me je skrbelo, da so za tem najboljši dnevi Slovenije – da bo tudi ona podlegla temnemu oblaku avtoritarnosti. Ampak spet me je presenetilo.

Macronova zmaga v Franciji je morda povrnila našo vero v prihodnost svobodnega sveta v času, ko jo obupno potrebujemo. A verjemite mi, ko rečem: Slovenija je nekaj za opazovati. To še bolj drži zdaj, ko je glasovala proti plimi neliberalizma. Če vam je mar za druge krhke demokracije, je vredno pozorno pogledati Slovenijo — in jo celo obiskati, da jo sami izkusite in podprete,” tako Washinton Poust.

Bilten Politico pa je poročal, da je stranka slovenskega premiera Janeza Janše v nedeljo doživela hud poraz in izgubila proti novi zeleni stranki pod vodstvom Roberta Goloba, ki je bila ustanovljena šele v začetku letošnjega leta.”Janez Janša je največji poraženec teh volitev,” je za Politico ocenil politolog Alem Maksuti. “Pričakujemo, da bo izpodbijal legitimnost volitev, tako kot je podprl trditev Donalda Trumpa, da so bile volitve v ZDA prevara,” je še dejal Maksuti.

Politico je ob tem navajal, da so mediji, naklonjeni SDS, po zaprtju volišč objavili več člankov o domnevnem ruskem vmešavanju v volitve. Čeprav največji slovenski mediji o tem niso pisali, je Evropska ljudska stranka (EPP), katere član je Janševa SDS, v nedeljo tvitnila, da je zaskrbljena zaradi možnega vmešavanja Rusije v slovenske volitve, kar je očitno posledica odločne in nedvoumne podpore Slovenije Ukrajini.

Precej pozornosti je slovenskim volitvam posvetil tudi ameriški New York Times, ki je dogajanje bolj ali manj povzel s stavkom “v Sloveniji še en poraz za skrajno desne populiste v Evropi”, načrte sredinskega zmagovalca Goloba pa z obljubo o obnovi demokracije in svobode ter izjavo, da so tokratne volitve “referendum o demokraciji”.

Janšo je novinar NYT med drugim opisal kot občudovalca nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, sledilca populističnega madžarskega premierja Viktorja Orbana in njegove neliberalne poti, v mladosti gorečega privrženca komunizma in jugoslovanskega diktatorja Tita ter avtorja številnih spornih izjav na Twitterju.

Ameriška tiskovna agencija Associated Press (AP) je poročala o prepričljivi zmagi opozicijske liberalne stranke in velikem porazu za populističnega predsednika vlade, ki je bil tarča očitkov, da je v času svojega mandata majhno članico Evropske unije potiskal v smer desničarskega populizma. Glede na rezultate bo Gibanje Svoboda očitno lahko sestavilo naslednjo vlado v koaliciji z manjšimi levimi skupinami, še piše AP in izpostavlja tudi visoko volilno udeležbo.

Liberalci so nedeljske volitve označili za referendum o prihodnosti Slovenije. Trdili so, da bi Janša, če bi bil ponovno izvoljen za predsednika vlade, tradicionalno zmerni narod potisnil bolj stran od “temeljnih” demokratičnih vrednot EU in k drugim populističnim režimom.

V državi, ki jo razdvajajo hude politične razlike glede pravne države, je politični novinec, liberalec Golob, na volitvah premagal trikratnega predsednika slovenske vlade, populističnega konservativca Janšo, medtem piše britanski Guardian.

Med drugim navaja političnega analitika Miho Kovača, da so bile volitve “glasovanje proti Janši”, “proti Sloveniji na madžarski poti, proti iliberalni demokraciji v Sloveniji, proti temu, da vlada prevzema javno televizijo, proti nadzoru sodstva”.

Viktor Orban je izgubil novega zaveznika v Srednji Evropi, se strinja francoski Le Monde. Janša, ultrakonservativni slovenski premier, je po dveh letih vodenja države, med katerima je po vzoru Orbana napadal medije in pravosodni sistem, z veliko razliko izgubil parlamentarne volitve v majhni balkanski državi, ki meji na Madžarsko. Golob, bogati poslovnež z dolgimi lasmi, je po bliskoviti kampanji ovrgel napovedi javnomnenjskih raziskav in zmagal z naskokom, kakršnega še ni bilo od osamosvojitve leta 1991, saj je dobil 41 od 90 poslanskih sedežev, navaja časnik.

Nedeljsko volilno dogajanje v Sloveniji je zabeležilo tudi več nemških časnikov, med njimi Süddeutsche Zeitung, Welt, Frankfurter Allgemeine Zeitung in Handelsblatt, pa tudi švicarski Neue Zürcher Zeitung.

Vsi so se pri tem sicer bolj ali manj oprli na poročanje nemške tiskovne agencije dpa in izpostavili, da je liberalno usmerjeni politični novinec Golob zadal hud udarec veteranu slovenske politike, spornemu desnemu premierju Janši. Volitve označujejo za dramatične, Golobovo zmago pa kot nepričakovano prepričljivo. Med drugim dodajajo še, da so v SDS sinoči hitro priznali poraz in čestitali zmagovalcu ter da Golob zaradi okužbe z novim koronavirusom ni mogel praznovati skupaj s svojimi privrženci.

Obenem vsi nekaj prostora namenjajo tudi pogledu nazaj – tako v dosedanjo kariero Goloba v energetiki, kot v Janševo vodenje vlade v minulih dveh letih. Pri tem izpostavljajo premierjeve sporne izjave, predvsem na Twitterju, s katerimi je krepil polarizacijo v državi, še posebej njegovo kritiko na račun levo-liberalnih medijev in institucij EU.

Pričakovano so bile oči v nedeljo zvečer v Slovenijo uprte tudi v sosednji Italiji. Eden od tamkajšnjih časnikov, Il Foglio, je razplet tako slovenskih parlamentarnih kot francoskih predsedniških volitev povzel z naslovom “V Franciji in Sloveniji zmagala Evropa” ter dodal še, da sta tako Emmanuel Macron kot Robert Golob zadala hud volilni udarec “podpornikoma neliberalnih demokracij”.

O volitvah sta med drugim v zahodni sosedi poročala tudi Il Piccolo in La Repubblica, pri čemer je slednja izpostavila hud poraz Janše, “zelo lojalnega madžarskemu kolegu Orbanu in t. i. višegrajski skupini”.