Turčija opozarja na “pogubne posledice” sankcij – “Sankcije proti Rusiji lahko uničijo svetovni energetski trg”, meni Ankara – “Če bi rusko nafto odstranili s trga, bi cene narasle na več kot 300 dolarjev za sodček nafte”, pa je v ponedeljek dejal podpredsednik ruske vlade Aleksandr Novak
Odločitev Washingtona, da prekine izvoz nafte iz Rusije, bo imela katastrofalne posledice za svetovni energetski trg, je v torek dejal namestnik turškega ministra za energijo in naravne vire Alparslan Bayraktar na mednarodni energetski konferenci CERAWeek v Houstonu v Teksasu. Cene plina so v Evropi dosegle rekordne vrednosti skoraj 3900 dolarjev za 1000 kubičnih metrov, medtem ko je cena surove nafte Brent prvič v desetletju presegla 130 dolarjev za sod. Če bi rusko nafto odstranili s trga, bi cene energije narasle na več kot 300 dolarjev za sodček nafte pa menijo v Moskvi.
»Zelo težko bo nadomestiti rusko nafto na svetovnem trgu. Rusija je največja proizvajalka nafte na svetu,« je dejal turški uradnik. Po besedah Bayraktarja je ob okrevanju svetovnega gospodarstva po recesiji, ki jo je povzročila pandemija Covid-19, potrebna povečana proizvodnja nafte, kar je ravno nasprotno od tega, kar zdaj poskušajo narediti ZDA.
Prej v torek je ameriški predsednik Joe Biden v poskusu, da bi “ciljal na glavno arterijo ruskega gospodarstva”, podpisal ukaz o prepovedi uvoza nafte in plina iz največje svetovne države v maščevanje za vojaški napad Moskve na Ukrajino.
»Prepovedujemo ves uvoz ruske nafte in plina ter energije. To pomeni, da ruska nafta ne bo več sprejemljiva v ameriških pristaniščih, Američani pa bodo zadali še en močan udarec Putinovemu vojnemu stroju,« je pojasnil Biden.
Zaradi osupljive inflacije in motenj v dobavni verigi so cene plina v ZDA že poskočile v nebo in se približale rekordno visokim 5 $ na galono. Na novo uvedena prepoved ruskih naftnih derivatov, ki predstavljajo 8 % vsega ameriškega uvoza nafte, bo cene verjetno še dvignila.Kasneje istega dne, ko so novinarji Bidena vprašali, kaj bi morali Američani storiti glede naraščajočih stroškov, je odgovoril : »Kaj lahko storite glede tega? Trenutno ne morem veliko narediti. Rusija je odgovorna.”
Medtem pa Evropska unija ne namerava ukiniti ruskega izvoza nafte. Medtem ko ZDA ne uvažajo ruskega zemeljskega plina, predstavlja eno tretjino porabe energije v EU.
“Napredujemo s to prepovedjo, saj razumemo, da mnogi naši evropski zavezniki in partnerji morda ne bodo v položaju, da se nam pridružijo,” je dejal ameriški voditelj.
Nov krog sankcij proti Rusiji je sprožila odločitev Kremlja, ki je napadla Ukrajino 24. februarja. Ukrepi so usmerjeni v ruski finančni in energetski sektor. Poleg teh zahodnih vladnih ukrepov so številna mednarodna podjetja objavila svojo odločitev, da zapustijo ruski trg.
Prepoved dobave nafte bo cene dvignila na rekorde brez primere, meni Rusija. Opuščanje ruske nafte bo za svetovne trge “katastrofalno”, pa je kot poroča RT opozorila Moskva.
Če bi rusko nafto odstranili s trga, bi cene energije narasle na več kot 300 dolarjev za sodček nafte, je v ponedeljek dejal podpredsednik ruske vlade Aleksandr Novak in dodal, da Rusija ni odvisna od Zahoda in lahko svoje dobave “preusmeri” drugam.
Evropski uradniki “spet poskušajo vso krivdo za lastne nedavne pomanjkljivosti energetske politike zvaliti na Rusijo,” je novinarjem dejal Novak in dodal, da “Rusija nima nič opraviti s trenutnim dvigom cen zaradi nestanovitnosti trga”.
Rusija je že več desetletij “zanesljiv partner” za Evropo, je dejal Novak in dodal, da Moskva oskrbuje evropske narode s približno 40 % njihovih potreb po plinu. Podpredsednik vlade je svoje pripombe dal po tem, ko so cene plina v Evropi dosegle rekordne vrednosti skoraj 3900 dolarjev za 1000 kubičnih metrov, medtem ko je cena surove nafte Brent prvič v desetletju presegla 130 dolarjev za sod.
Podpredsednik vlade je obsodil tudi odločitev Nemčije, da zamrzne certifikacijo projekta plinovoda Severni tok 2, in trdil, da ima Moskva “polno pravico” prenehati dobavljati plin po plinovodu Severni tok 1, ki ni bil tarča zahodnih sankcij. Rusija ni tako odvisna od Zahoda in “ve, kam preusmeriti” svoje zaloge, če je potrebno. Kljub temu Moskva v tem primeru ne bo sprejela recipročnih ukrepov proti Evropi, je dodal.
Nemški kancler Olaf Scholz je pred tem v ponedeljek priznal, da njegova država ne bo mogla kmalu nadomestiti ruske oskrbe s plinom, in izrazil nasprotovanje kakršnim koli sankcijam proti ruski “bistveni” naftni in plinski industriji. Po njegovih izjavah se je cena plina znižala na 2700 dolarjev za kubični meter.
Ruski energetski gigant Gazprom je potrdil, da se bo držal svojih zavez iz pogodb in poslov s tujimi strankami, in dejal, da kljub konfliktu med Moskvo in Kijevom še vedno uporablja ukrajinski plinski tranzitni sistem “kot običajno”