Zakaj so leta 2014 ZDA podprle državni udar v Ukrajini?- “Da bi se (Ukrajina) tam borila proti Rusiji in da se nam ni treba boriti proti Rusiji tukaj (v ZDA)” – Adam Schiff član predstavniškega doma kongresa in predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti – TOPNEWS.si

Zakaj so leta 2014 ZDA podprle državni udar v Ukrajini?- “Da bi se (Ukrajina) tam borila proti Rusiji in da se nam ni treba boriti proti Rusiji tukaj (v ZDA)” – Adam Schiff član predstavniškega doma kongresa in predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti

10. marca 2022
Zakaj so leta 2014 ZDA podprle državni udar v Ukrajini?- “Da bi se (Ukrajina) tam borila proti Rusiji in da se nam ni treba boriti proti Rusiji tukaj (v ZDA)” – Adam Schiff član predstavniškega doma kongresa in predsednik odbora za obveščevalne dejavnosti

Današnji pogovori zunanjih ministrov Ukrajine Dmitra Kulebe in Rusije Sergeja Lavrova v Turčiji, kot dogajanje povzemajo  različni neodvisni viri,  niso prinesli napredka glede prekinitve ognja v Ukrajini, je po srečanju povedal Kuleba. Oba ministra sta izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov med stranema.

Dmitro Kuleba je na tiskovni konferenci po pogovorih v Antaliji v Turčiji dejal, da se je ukrajinska stran pripravljena ponovno srečati v takšni obliki. Glede ustavitve ruskih napadov napredka po njegovih besedah ni bilo. Prav tako pa da Lavrov ni pristal na vzpostavitev humanitarnih koridorjev iz Mariupolja.

“Moj vtis pa je, da Rusija trenutno ni v položaju za vzpostavitev premirja (…) Z napadi bodo nadaljevali, dokler jim Ukrajina ne ugodi,” je dejal. Zahteve ruske strani je označil kot “nerealistične”.

Medtem pa je ruski zunanji minister Lavrov dejal, da Zahod že nekaj let vzpostavlja nevarne razmere v regiji in da Ukrajino oborožuje s smrtonosnim orožjem. “Tisti, ki Ukrajini dostavljajo orožje in plačance, bi se morali zavedati nevarnosti svojih dejanj,” je dejal Lavrov, ki se je dotaknil tudi vse bolj pereče teme, da naj bi imele ZDA v Ukrajini laboratorije za razvoj biološkega orožja, kar je Washington zanikal. “To ni presenetljivo,” meni Lavrov.

Lavrov je še dejal, da je ukrajinsko-ruski spor sprožil Zahod, saj da je silil Ukrajino, da se odloča med Rusijo in Zahodom. “Ne želimo si militarizacije Ukrajine. Želimo si, da bi bila Ukrajina nevtralna”. “Želimo si prijateljske, demilitarizirane Ukrajine, ki ne bi predstavljala grožnje Moskvi in ruski kulturi.” Po njegovih besedah je v skladu s tem tudi Rusija pripravljena na pogovore glede varnostnih zagotovil za Ukrajino. Dodal je, da ZDA “vodijo svet in suverenim državam ukazujejo, kaj naj naredijo. Tega Moskva ne počne.”

Jasen je bil, da si je Rusija vseskozi prizadevala za diplomatsko rešitev konflikta in da je Zahod ignoriral tako ruske predstavnike kot kulturo v Ukrajini. “Danes se nismo pogovarjali o premirju,” je dejal Lavrov in dodal, “iz te krize bomo izšli z osveženim pogledom na svet – brez iluzij o Zahodu”.

“Dejali smo, da Putin ne bo zavrnil sestanka z Zelenskim, vendar bi do njega prišlo s točno opredeljeno vsebino sestanka,” je bil še jasen ruski zunanji minister. Po njegovih besedah bo Rusija vzdržala krizo, ki bo nastopila zaradi Zahodnih sankcij. “Nikoli več ne bo poskušala biti odvisna od Zahoda (…) Stric Sam ne bo nikoli več uničil našega gospodarstva.” Lavrov je še poudaril, da si Ukrajina želi sestankov zaradi sestankov samih.

Lavrov je znova je zatrdil, da Rusija ni napadla Ukrajine, ampak vodi “posebno vojaško operacijo” za zaščito rusko govorečega prebivalstva in lastne varnosti. Operacija po njegovih besedah teče v skladu z načrti.

Na vprašanje, ali bo Rusija napadla še kakšno drugo državo, je odgovoril, da ne.

Kuleba in Lavrov sta spregovorila tudi o vprašanju jedrske varnosti in tripartitnih dogovorov. “Lavrovu sem dejal, da je bilo z našimi jedrskimi objekti do prihoda ruskih vojakov vse v redu,” je dejal Kuleba. Ob tem je zanikal navedbe, da je Rusija odkrila dokaze o ukrajinskem poskusu izdelave jedrskega orožja. Rusko stran je pozval, naj umakne svoje vojake iz jedrskih in plinskih objektov.

Ukrajina bo vztrajala pri članstvu v Natu, čeprav se zavedajo, da se to ne bo zgodilo kmalu ali v bližnji prihodnosti. Dodal je, da Nato ni pripravljen na skupni odziv glede ustavitve vojne.

 

Na družbenem omrežju Twitter se je pojavila pobuda “Proti hladni vojni”, ki anlizira vzroke in posledice  ruskega vdora v Ukrajino in  ponuja tudi rešitve za  dokončanje  vojne . ” Za trajen mir je potrebna diplomatska rešitev, ki obravnava naslednja vprašanja: 1. Spoštovanje sporazumov iz Minska (2014–2015) 2. Varnostna jamstva za Rusijo in Ukrajino 3. Preobrat ultranacionalističnih zakonov Ukrajine in zaščita etničnih manjšin”.

 

“Nobena hladna vojna ne dovoljuje enostranske uporabe sile proti kateri koli suvereni državi v nasprotju z Ustanovno listino ZN in mednarodnim pravom. Hkrati se zavedamo, da je sedanja kriza rezultat večdesetletne politike Natove širitve na vzhod,”med drugim predlagajo avtorji pobude za mir.

Leta 1990 so ZDA in zahodne vlade večkrat zagotovile Sovjetski zvezi, da se Nato ne bo razširil “en centimeter proti vzhodu” od Nemčije. Vendar pa je Nato od takrat k svojemu članstvu dodal 14 držav, predvsem v vzhodni Evropi. Pomembne osebe v ameriškem establišmentu so večkrat opozarjale, da bi širitev Nata vodila v vojno. Leta 1997 je George Kennan, arhitekt ameriške strategije hladne vojne, dejal, da bi bila »širitev Nata najbolj usodna napaka ameriške politike v celotnem obdobju po hladni vojni«.

V preteklih letih so podobna opozorila o širitvi Nata izrekli številni osebnosti, med drugim zadnji veleposlanik Sovjetske zveze Jack F. Matlock, nekdanji minister za obrambo Robert M. Gates in sedanji direktor Cie William J. Burns, ki je leta 2008 poimenoval problem “rdeče črte”.

Leta 2014 so ZDA podprle državni udar v Ukrajini – Zakaj? Po besedah ​​predsednika odbora za  obveščevalne službe ameriškega predstavniškega doma Adama Schiffa: “da bi se (Ukrajina) tam tam borila proti Rusiji in da se nam ni treba boriti proti Rusiji tukaj.” Z drugimi besedami, ZDA so Ukrajino uporabile kot posrednik in topovsko meso za boj proti Rusiji.

Državni udar je okrepil ukrajinske ultranacionaliste in neonaciste, ki so ciljali na manjšine in razbili družbeno tkivo države. Od leta 2014 se v vzhodni Ukrajini, kjer živi precejšnja rusko govoreča manjšina, odvija vojna, ki je po podatkih ZN povzročila 14.000 smrtnih žrtev.

Za trajen mir je potrebna diplomatska rešitev, ki obravnava naslednja vprašanja: 1. Spoštovanje sporazumov iz Minska (2014–2015) 2. Varnostna jamstva za Rusijo in Ukrajino 3. Preobrat ultranacionalističnih zakonov Ukrajine in zaščita etničnih manjšin.

Poziv za končanje vojne v Ukrajini in vzpostavitev trajnega miru

Ruska federacija je 24. februarja začela vojaško intervencijo v Ukrajini, kar je pomenilo resno stopnjevanje tega konflikta. Nobena hladna vojna ne dovoljuje enostranske uporabe sile proti kateri koli suvereni državi v nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov in mednarodnim pravom.
Hkrati se zavedamo, da je sedanja kriza rezultat večdesetletne politike vzhodnega širjenja Natove vojaške zveze, na katere posledice so upravičeno vnaprej opozorili vodilne osebnosti zunanjepolitičnega establišmenta ZDA, kot npr. George Kennan, izvirni arhitekt Washingtonove strategije med hladno vojno.

Danes smo priča, kako vojna rojeva strah, sovraštvo in džingoizem,(drža bojevitega nacionalizma ali slepo privrženost pravičnosti) pri čemer ogenj pogosto podžigajo naši politiki in medijske institucije. Ta konflikt ima potencial, da uide nadzoru in pripelje ZDA in Rusijo – dve največji jedrski sili na svetu, ki skupaj predstavljata 90 odstotkov vseh jedrskih bojnih konic – v neposreden konflikt.

Nujno pozivamo vse strani, naj si nemudoma prizadevajo za diplomatsko rešitev tega konflikta. Zdaj je bolj kot kdaj koli prej na prvem mestu mir.

Da bi končali to vojno in čim bolj zmanjšali trpljenje in smrt ukrajinskega in ruskega ljudstva, je nujno, da razumemo, kako smo prišli v tem trenutku – le tako lahko krmarimo po poti ven.

Natova širitev na vzhod

Leta 1990 so vlade Združenih držav in zahodnih držav večkrat zagotovile Sovjetski zvezi, da se po besedah ​​takratnega ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja Nato ne bo razširil “en centimeter proti vzhodu” od Nemčije. Vendar pa je Nato od takrat k svojemu članstvu dodal 14 držav, predvsem v vzhodni Evropi.

Pomembne osebnosti ameriškega zunanjepolitičnega establišmenta so večkrat opozorile, da bi širitev Nata izzvala Rusijo in neizogibno vodila v vojno. Leta 1997 je George Kennan jasno izrazil: “Širenje Nata bi bila najbolj usodna napaka ameriške politike v celotnem obdobju po hladni vojni.”

“Mislim, da je to začetek nove hladne vojne,” je dejal Kennan . “Mislim, da se bodo Rusi postopoma odzvali precej negativno in bo to vplivalo na njihovo politiko. Mislim, da je to tragična napaka. Za to ni bilo nobenega razloga. Nihče ni grozil nikomur.”

V preteklih letih so podobne ocene o tem, kako se bo Rusija odzvala na širitev Nata, podajale številne osebnosti v ameriški ustanovi, med drugim zadnji veleposlanik v Sovjetski zvezi Jack F Matlock, nekdanji minister za obrambo Robert M Gates in sedanji direktor Cie William J Burns, ki ga je leta 2008 označil za “rdečo črto”.

Zaporedne ameriške administracije so ta opozorila glede varnostnih pomislekov Rusije ignorirale in nadaljevale nepremišljen, nevaren pohod Nata na vzhod.

Državni udar iz leta 2014

Leta 2014 so ZDA odkrito podprle državni udar proti ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču. zakaj? Leta 2020 je predsednik odbora za obveščevalne službe ameriškega predstavniškega doma Adam Schiff poudaril cilje Washingtona: “Združene države pomagajo Ukrajini in njenim ljudem, da se lahko tam borijo proti Rusiji, pri nas pa se nam ni treba boriti proti Rusiji.” Z drugimi besedami, ameriška politika je poskušala Ukrajino in njene ljudi uporabiti kot zastopnika in topovsko meso za boj proti Rusiji.

Državni udar je okrepil ukrajinske ultranacionaliste in neonaciste, ki imajo velik vpliv v državi in ​​so razbili njeno družbeno tkivo. Državne politike in neonacistične milice so ogrožale rusko govoreče in druge etnične manjšinske skupine v Ukrajini, zaradi česar so poiskale zaščito pri Rusiji.

Od leta 2014 se je v regijah Donetsk in Lugansk v vzhodni Ukrajini, ki je skupno imenovano Donbas, kjer živi precej rusko govoreče etnične manjšine, potekal resen oborožen spopad. Po podatkih Združenih narodov je ta vojna med letoma 2014 in 2021 povzročila več kot 14.000 smrtnih žrtev in več kot 50.000 žrtev.

Končanje vojne in vzpostavitev miru

Te politike so ukrajinskemu ljudstvu povzročile globoko tragedijo. Doslej so se ZDA in zavezniške vlade izogibale diplomaciji v korist nadaljnjega stopnjevanja in stopnjevanja vojne. V zadnjih tednih so te vlade Ukrajini obljubile več milijard dolarjev vredno dodatnega orožja, spodbudile svoje državljane, da se pridružijo bojem kot tuji plačanci, in uvedle nadaljnje enostranske sankcije proti Rusiji, ki bodo predvsem škodile prebivalcem države.

Vse strani bi morale takoj ukrepati, da bi končale vojno in vzpostavile trajen mir. To zahteva diplomatsko rešitev, ki obravnava naslednja vprašanja:

Spoštovanje sporazumov iz Minska (2014–2015), sklop ukrepov za deeskalacijo, vključno s premirjem in umikom orožja, s katerim so se vse strani strinjale, da bi ublažile etnično čiščenje in končale vojno v regiji Donbas.
Varnostna jamstva za Rusijo in Ukrajino, vključno s tem, da Ukrajina nikoli ne postane članica Nata in da jedrsko orožje nikoli ne bo nameščeno v Ukrajini
Preobrat ultranacionalističnih zakonov Ukrajine in zaščita pravic etničnih manjšin.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.