“Madžarska obsoja ruska dejanja v Ukrajini, vendar ne bo plačala cene za to” – Viktor Orban o tem, da Madžarska nasprotuje sankcijam energetskega sektorja EU proti Rusiji

Madžarska nasprotuje sankcijam energetskega sektorja EU proti Rusiji, ker bi se madžarska industrija brez ruske nafte in plina močno ustavila, je v sredo na videokonferenci s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom v okviru priprav na madžarski premier Viktor Orban dejal. vrh EU v Franciji.

Bertalan Havasi, tiskovni predstavnik premierja Orbana, je za madžarsko tiskovno agencijo MTI povedal, da je Orban v pogovoru z Michelom poudaril, da Madžarska obsoja ruska dejanja v Ukrajini, vendar ne želi “plačati cene za to”.

“Upoštevati moramo, da večina uvoza nafte in zemeljskega plina na Madžarsko prihaja iz Rusije, 90 odstotkov madžarskih gospodinjstev ogreva svoje domove s plinom. Premier je izpostavil, da bi se madžarsko gospodarstvo ustavilo brez plina in nafte,” rekel je.

Po besedah ​​tiskovnega predstavnika je Orban poudaril, da “odmeve gospodarskih sankcij čutijo vsi v Evropi, vključno z Madžarsko”. “Viktor Orban je jasno povedal, da bo razširitev sankcij na energetski sektor nesorazmerno obremenila ljudi, gospodinjstva in podjetja,” je dejal tiskovni predstavnik. Orban je spomnil, da je “Madžarska zainteresirana za mir” v Ukrajini in je pozval k čimprejšnji prekinitvi sovražnosti s pogajanji, je dejal Havasi.

Lani septembra je Madžarska sklenila dve dolgoročni pogodbi z največjim ruskim plinskim podjetjem Gazprom, ki zagotavlja dobavo 4,5 milijarde kubičnih metrov plina po plinovodih v Srbiji in Avstriji, mimo Ukrajine. Sporazum je sklenjen za 15 let in ga je mogoče ponovno pregledati po desetih letih po njegovem izvajanju. Poleg tega želi Budimpešta povečati dobavo plina preko Srbije za milijardo kubičnih metrov na leto, in to vprašanje je Orban izpostavil med obiskom v Moskvi v začetku februarja.

Kot je poročal MTI, so se videokonference z Michelom poleg Orbana udeležili premieri Slovaške, Španije in Irske. Francija, ki v prvi polovici leta 2022 predseduje Svetu Evropske unije in ki  danes organizira neformalni vrh EU v Versaillesu.

Voditelji članic EU   bodo danes in v petek na neformalnem zasedanju v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj unija po ruskem napadu na Ukrajino zavaruje svoje državljane in vrednote. V ospredju bosta dve vprašanji – kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v uniji in kako postopno odpraviti odvisnost od ruske energije.

Voditelji bodo sprejeli versajsko izjavo, v kateri bodo zapisali, da ruska vojna pomeni tektonski premik v evropski zgodovini ter da so v Versaillesu razpravljali o tem, kako naj unija ravna odgovorno v novi realnosti ter zavaruje svoje državljane in vrednote.

Ključni vprašanji, ki ju bodo pretresali, sta, kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v uniji in kako postopno odpraviti odvisnost od ruske energije oziroma ali prepovedati uvoz ruske energije, kar so storile ZDA, ki so sicer od ruske energije bistveno manj odvisne od evropskih držav.

Voditelji naj bi Ukrajincem sicer zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč. A ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski najverjetneje ne bo dobil jasnih jamstev glede članstva države v uniji, ki jih želi.

Voditelji naj bi se sicer zavezali k nadaljnjim odločnim korakom za povečanje evropske suverenosti s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in zmanjšanjem energetske odvisnosti ter za oblikovanje novega modela rasti in naložb do leta 2030, kaže osnutek versajske izjave.

V Versaillesu bo tudi slovenski premier Janez Janša, ki se bo ob robu zasedanja v petek udeležil slovesnosti ob evropskem dnevu žrtev terorizma, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Evropski parlament je v sredo z resolucijo podprl sodbo Sodišča EU glede mehanizma pogojevanja proračunskih sredstev s spoštovanjem načel pravne države in pozval Evropsko komisijo, naj začne nemudoma uporabljati predvideni mehanizem, tako da o tem pisno obvesti države članice, ki jih to zadeva, torej Madžarsko in Poljsko.

Resolucijo je podprlo 478 evropskih poslancev, 155 jih je bilo proti, 29 pa se jih je vzdržalo. Od slovenskih evropskih poslancev resolucije nista podprla le Milan Zver in Romana Tomc (oba SDS/EPP); prvi je glasoval proti, druga pa se je vzdržala.

V resoluciji so v prvi vrsti pozdravili nedavno sodbo Sodišča EU, ki je zavrnilo tožbi Madžarske in Poljske zoper uredbo o proračunskem pogojevanju. Poslanci so s tem podprli tudi ugotovitve sodišča, da je uredba v skladu s pravom EU in njegovimi pristojnostmi na področju pravne države, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Evropski parlament v resoluciji poudarja, da je skrajni čas, da komisija izpolni svoje dolžnosti varuhinje pogodb EU in se odzove na nenehne kršitve načel pravne države v nekaterih državah članicah EU, ki ogrožajo finančne interese EU. Resolucija poudarja, da bi bilo treba mehanizem pogojevanja uporabljati tako za proračun EU kot za sredstva iz svežnja za okrevanje in odpornost.

EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava, ki je začela veljati januarja lani, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in vzpostavitvi sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 v skupni vrednosti 1824 milijard evrov.

Madžarska in Poljska sta sicer potem s tožbo zahtevali odpravo te uredbe, ker da zanjo ni ustrezne pravne podlage. A Sodišče EU je njuno pritožbo zavrnilo.