“Želimo si pogovora med predsednikom Ukrajine in Vladimirjem Putinom, ker je on tisti, ki sprejema končne odločitve,” ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba
“Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na ukrajinski televiziji dejal, da bo na srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v četrtek v Turčiji predlagal srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
“Želimo si pogovora med predsednikom Ukrajine in Vladimirjem Putinom, ker je on tisti, ki sprejema končne odločitve,” je dejal Kuleba.
Zelenski je sicer že večkrat predlagal srečanje in pogovor s Putinom preden se je ruski predsednik odločil za napad na Ukrajino. Zelenski ga je klical v Kremelj tudi tik pred invazijo, vendar mu Putin ni dvignil telefona.
Diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini se, medtem ko ta traja že skoraj dva tedna, nadaljujejo. V Londonu se bodo v iskanju rešitve danes mudili voditelji višegrajske četverice, ameriški državni sekretar Antony Blinken pa bo na obisku v Estoniji. Rusija Kijevu medtem predlaga nov poskus vzpostavitve humanitarnih koridorjev.
Opinion by Henry Olsen: The West needs to think through the endgame it’s seeking in Ukrainehttps://t.co/J3bYng2gOy
— The Washington Post (@washingtonpost) March 8, 2022
Premierji Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke se bodo z britanskim gostiteljem, premierjem Borisom Johnsonom pogovarjali o vojni v Ukrajini, je dan pred pogovori napovedal madžarski premier Viktor Orban.
Vodja ameriške diplomacije Blinken bo svojo turnejo po Evropi, ki ga vodi tudi skozi baltske države, danes nadaljeval v Estoniji, kjer bo prav tako glavna tema ukrajinska kriza. Že ob obisku Litve in Latvije v ponedeljek so bila v ospredju prizadevanja za podporo Ukrajini in okrepitev Natovega vzhodnega krila. Blinken naj bi po Estoniji odpotoval še v Pariz, kjer se bo danes srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Ukrajina bo tudi v središču pogovorov generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga v Latviji, kjer bo med drugim obiskal Natovo vojaško bazo Adaži. Pridružila se mu bosta tudi premierja Kanade in Španije, Justin Trudeau in Pedro Sanchez.
Rusija je medtem po ponedeljkovem tretjem krogu pogajanj z Ukrajino sporočila, da je pripravljena v Kijevu in okolici, Harkovu, Mariupolu, Sumiju in Černigovu danes od 10. ure po moskovskem času (8. ure po srednjeevropskem času) znova razglasiti prekinitev ognja oziroma “režim tišine”, namenjen evakuaciji civilistov po humanitarnih koridorjih.
Ukraine war latest: Third round of Russian-Ukrainian talks end without breakthrough https://t.co/4dKYtOQ4VL
— Financial Times (@FT) March 7, 2022
Odgovor Kijeva v Moskvi pričakujejo v kratkem. A kot izhaja iz sporočila, naj bi humanitarni koridorji, kot jih ponujajo, znova večinoma vodili v Belorusijo in Rusijo – možnost, ki jo je ukrajinska stran v ponedeljek že zavrnila.
Ruski in ukrajinski zunanji minister pa se bosta udeležila srečanja, ki ga bo gostila Turčija v Antalyi, so potrdili Moskva in Ankara. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se bo v četrtek ob robu diplomatskega foruma v Antaliji srečal z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, je v ponedeljek potrdilo rusko zunanje ministrstvo.
Srečanje bo potekalo na pobudo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v okviru dogovora, ki ga je po telefonskem klicu dosegel z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom, je za TASS povedala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zakharova.
Prej v ponedeljek je razvoj potrdil tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. “To srečanje bomo v tristranski obliki izvedli v Antalyi v četrtek, 10. marca,” je dejal novinarjem. Visoki diplomat je tudi izrazil upanje, da bo to “prelomnica” in “pomemben korak” k miru in stabilnosti.Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko je za tiskovno agencijo UNIAN povedal, da je “možno srečanje” v Antaliji “v pripravi”.
Rusija je v Ukrajini vpletena v vojaško operacijo od 24. februarja, ko je Putin sprožil “posebno operacijo” za “demilitarizacijo” in “denacifikacijo” Ukrajine v imenu zaščite prebivalcev obeh republik Donbasa, ki ju je Rusija priznala v začetku februarja. Kijev je zanikal, da bi nameraval zavzeti regije s silo, in Rusijo obtožil “neizzvanega” napada.
Ta poteza je na Zahodu naletela na ogorčenje, ki je Moskvo udarila s sankcijami brez primere, države EU in Nato pa so Ukrajini začele dobavljati orožje. Nekatere države, vključno s Turčijo pa so ponudile vlogo posrednikov v konfliktu.
