(VIDEO) Uganete kdo vse je sinoči prišel na pogovor Gibanja Svoboda o ženskah v slovenski družbi in politiki, poleg Roberta Goloba in Urške Klakočar Zupančič? Ne? Poslanka Levice Violeta Tomič, ki pravi, da “to še nič ne pomeni, je pa na trgu”

Na okrogli mizi, ki jo je vodila dramaturginja Blažka Müller, so sodelovali: pravnica Urška Klakočar Zupančič podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, Vlasta Nussdorfer, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Simona Gerenčer, študentka mednarodnih odnosov Ema Žagar, generalni sekretar Gibanja Svoboda Matej Arčon in študent politologije Nejc Laznik ter Lucija Tacer študentka prava. V Mestni muzej, kjer se je zbrala predvsem ženska družba, je prišla tudi poslanka Levice Violeta Tomić, ki je za Topnews.si dejala, da njena prisotnost na pogovoru Gibanja Svobode “še nič ne pomeni”. “Sem pa na trgu,” je dejala Tomićeva.

Profesorica in vodja raziskovalnega centra za proučevanje človeških virov in organizacij na FDV, Aleksandra Kanjuo Mrčela, ki je sicer pisno prav tako sodelovala v razpravi in deluje kot ekspert na področju enakosti spolov pri Evropski komisiji, ugotavlja, da je v poročilu o enakosti spolov Slovenija zdrsnila za nekaj mest na tej lestvici in da se je neenakost med spoloma pri nas povečala.

“V letu 2021 je bila Slovenija edina država EU, ki je nazadovala na lestvici evropskega inštituta za enakost spolov. Gre za štiriletni trend in sedaj smo pod povprečjem EU. Slovenija je nazadovala na dveh področjih dela in moči: prvič zaradi povečanja spolne segregacije pri zaposlovanju, drugič pa zaradi zmanjševanja udeležbe ženk v vladi. To je za državo, ki je bila za zgled dolgo časa mnogim drugim zelo slabo. Če pa upoštevamo, da gre za analizo statističnih podatkov, ki ne razkrivajo celotne situacije in ne kažejo vseh in tudi ne najhujših težav, s katerimi se na področju enakosti spolov srečujemo, smo lahko še bolj zaskrbljeni. Dejanske in pričakovane obveznosti in vloge, ki smo jih tradicionalno pripisuje ženskam predstavljajo ovire, tako ženskam ali delodajalcem kot odločevalcem o službah, napredovanjih in nagrajevanjih”.
Voditeljica Blažka Müllerje v uvodu izpostavila besede avstralske režiserke Jane Campion, ene največjih živečih režiserk, ki je za film Moč psa, ki je bil nominirana z 12 oskarji. Ko so Jane Campion vprašali kaj je delala doslej, je rekla: “To kar delajo ženske. Na vprašanje kaj delajo ženske je odgovorila: “Prezaposlene so z rojevanjem sveta”. Glavna dilema okrogle mize se je vrtela okoli vprašanja ali pravna enakost zagotavlja tudi dejansko enakost med ženskami in moškimi.

Tema o ženskah v družbi in politiki je vedno aktualna, ne glede na čas v katerem živimo, je v uvodu dejala magistra prava in nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, podpredsednica Gibanja Svoboda. Klakočar Zupančičeva meni, da bi mogoče sedaj lahko rekli, da smo dosegli vsaj pravno enakost med moškim in žensko in bi morala te tema postati vedno manj aktualna, vendar temu ne bo tako”.

Klakočar Zupančičeva je opozorila, da so v teoriji evolucionisti odstopili od napredka, ki je bil dosežen glede enakosti moških in žensk. “Ženska naj se ukvarja z ženskimi stvarmi, ker je šibkejše, moški naj se ukvarja z moškimi, ker je močnejši. Moški je od začetka človeštva skrbel za hrano in za varnost, ženska je bila tista, ki je skrbela z dom, rojevala otroke in jih vzgajala,” je klišejski pristop predstavil Klakočar Zupančičeva.

“Jaz si upam trditi, nisem evolucijski biolog, sem pa zgodovinarka, sicer pravna zgodovinarka, ampak si upam trditi, glede na to, kaj sem še prebrala in kaj kažejo arheološka izkopavanja, da so bile tudi v prazgodovini ženske močne in da so bile tudi lovke in da so enako prispevale k varstvu skupnosti kot moški. Zato mislim, verjetno odvisno v katerem geografskem okolju se nahajajo in v katerem času, da bi lahko govorili ne samo o patriarhatu ampak tudi o matriarhatu. Naši predniki so znali ceniti žensko, tudi v prazgodovini, ker so cenili rojstvo, ker so cenili življenje in kako dragoceno je bilo zelo hitro si ga lahko izgubil, sploh takrat. In ženska je tista, ki prinaša življenje in dejansko je zato dragocena, izjemno dragocena. Ja vedno bodo ostale biološke razlike, ampak jaz mislim, da se moramo mogoče kdaj uzreti nazaj k našim prednikom in se spomnit tega, kako dragoceno stvar prinašamo ženske na svet.”

Matej Arčon, generalni sekretar stranke Gubanja Svoboda, je dejal da je, kot župan Nove Gorice zadnjih deset let deloval večinoma v ženski družbi. “Moja direktorica občinske uprave je bila ženska, vse članice uprav so bile ženske, razen vodje kabineta. In moram povedati, da nisem nikoli čutil neke razlike med vlogo ženske in moškega v neki taki javni strukturi pač je bilo vodilo tisto, kar nas združuje in tisto, kar nas povezuje.

“In kaj mi je prinesla korona. Korona mi je prinesla to, da je moj delodajalec GEN-i uvedel delo od doma in bil razumevajoč do staršev, ki smo imeli šoloobvezne otroke. Se pravi, da smo lahko dali prioriteto našim otrokom. In jaz vam povem prav iskreno: Matej, Marija, sedaj si pa plačal osem let davka za nazaj. Jaz sem kuhal, šolal od doma, delal, čistil, lačen sem bil in povem vam, da sem padel v posteljo zvečer. In ko so šli otroci v šolo sem tako na glas prepeval od sreče in takrat sem ženi resnično od srca priznal in dejal: “Kako si zmogla funkcionirati toliko let”. Dejansko sem tako začutil. To kar mi je prinesla krona, to je izredno spoštovanje do tega kar ženska lahko v neki družini naredi. Ker mogoče se ti zdi v življenju samoumevno, pa ni ne. In od takrat naprej jo imam še bolj rad”.

Vlasta Nussdorfer, svetovalka predsednika države Boruta Pahorja, ki je pretežni del svojega službenega življenja posvetila boju za pravice žensk, je strnila svoje izkušnje, ko je kot mlada tožilka prišla predvsem v moški kolektiv. “Za tožilce je veljalo, da mora biti močni. Tožilca so si predstavljali kot moškega, ki bo znal nastopati v sodni dvorani. In zato so mi takoj rekli: “A boš zmogla, ker si ženska,” in to me je kar prizadelo. Kasneje z leti se je nabralo nekaj sposobnih žensk, vendar tako, kot na sodišču, kjer najbrž sedaj na prvi stopnji z iglo lahko išče moškega predstavnika se je tudi pri nas obrnilo”. Moški sodniki so, kot ugotavlja Nussdorferjeva, odšli na višje stopnjo predvsem n Vrhovno sodišče.

“Večina žensk na prvi stopnji smo pridne mravljice in vedno smo se spraševali, kam so odšli moški, da jih ni v pravosodju. In ugotavljali smo, da so odšli v bolje plačane službe, da so odšli med odvetnike. Seveda z leti smo dobili, torej čez mnogo let, celo generalno državno tožilko, kar je bila prava senzacija in za njo še eno. Potem pa seveda nisem spremljala samo življenja žensk službeno, ampak tudi zasebno. Kako se je pravzaprav spreminjal ta pogled na žensko delo. Gospod Arčon je tako lepo opisal, tako plastično, da smo si lahko vsi predstavljali, kaj se pravi biti ženka v korona časih, ko je spoznal kako je to biti. Kajti, ko sem bila zelo mlada, ko sem odšla v službo se moje delo, zlasti pri starejših ženskah, ne bom rekla moških, ni zdelo tako pomembno in so mi vedno rekli: “Ne bodi preveč ambiciozna”. Za ženske je vedno veljalo, da so ambiciozne, ne pridne in sposobne Za moške pa je veljala ambicioznost nekaj drugega. Moški, ki je ambiciozen, je preskakoval ovire, odšel na določene položaje in bil zaslužen. Za žensko pa, zlasti za naš mame in stare mame, predvsem te, če bi sedaj vrnile bi jokale, ko bi videle svoje vnuke kako vozijo otroke v vrtec, kako tudi kuhajo. Jaz se spominjam moje tašče, ki je pokojna že desetletja in mi je dala en tak zelo dober nasvet, doma mi ga k sreči niso dali. Rekla je: “Veš, zelo moraš poskrbeti za moža, da bo imel vedno skuhano, pa vsak dan mu pripravi obleke, če ne ti bo razmetal omaro. Polikaj nogavičke, ker ima zelo občutljive noge. No in seveda tudi zaradi teh naukov, ker se tega ni dalo izpeljati v praksi, sem se odločila, da svoja dva otroka, ne glede na spol, naučim delati. Kajti, če znaš delati karkoli ti nikoli ne bo škodovalo. In zato si zamišljam kako bi bilo res danes, če bi v ta svet vstopili tisti, ki jih ni več. Kaj bi govorili o naš ženskah? Grebatorka, poglej kam je priplezala. Za žensko tudi vedno velja da se jo vpraša, če je odsotna z doma in zvečer v teh urah, kje pa so vaši otroci? In vsak pomisli, ubogi revčki, mogoče nimajo za jesti, mogoče bodo legli brez mamice. Če je moški na takem dogodku ga nihče ne vpraša: Kje pa so vaši otroci, a so preskrbljeni, a bodo nocoj jedli. Tudi, če gre ženska na pomemben dogodek, sama sem bila varuhinja človekovih pravic in vem kaj to pomeni, spremljati moškega, ki ga najprej ženske ošvrknejo in rečejo: “Kako vam je vedno je odsotna ne ta vaša žena”. Če gre pa žena z uglednim moškim pa rečejo: “Kako lepo, spremljate moža”, tako Vlasta Nussdorfer, ki ugotavlja , da je še vedno preveč stereotipov.

Urška Klakočar Zupančič je sicer zaključila optimistično, saj meni, da gremo v smer enakopravnosti moških in žensk. “Upam srčno, čeprav smo videli, da lahko tudi nazadujemo. V nekaterih evropskih državah je prišlo do takšnih stvari, ki so bile že zdavnaj presežene in res upam, da ne bo pri nas prišlo do česa takega, kot recimo na Poljskem, s splavi. Zato moramo ženske tiste pravice, ki smo jih pridobile z ženskimi gibanji v prejšnjem stoletju obdržati, ohraniti in negovati. Opažam pa, da je v družbi tudi vedno več moških, ki znajo ženske ceniti in ki imajo radi močne ženske. Še vedno so manjšina, ampak so in ženske vzpodbujajo. Zato si zelo želim, da bo v prihodnosti Slovenija takšna, ki bo ženskam omogočala razvoj na vseh področjih, ki bo priznavala njihovo ženskost, biološko pogojenost, ki bo vedno ostala, ampak, da jim bo priznavala tisto vlogo v družbi, ki jo lahko ženska, kljub tem biološkim razlikam, uresniči. In verjamem, da bomo šli v Sloveniji v to smer. Sama nisem nikoli občutila kakšne diskriminacije, res pa je da izhajam iz sistema, kot je Vlasta povedala, ki je bil zelo ženski. Jaz sem bila včasih sodnica in vam povem, da ni bilo prav nič luštno delati v takem kolektivu. Jaz sem si zelo želela moške, ampak so žal vsi pobegnili na višje stopnje sodišča, bolje plačana delovna mesta ali pa v odvetništvo. In ja res na prvi stopnji so v glavnem ostale ženske. Zakaj? Zato, ker za tisto plačilo moški niso bili pripravljeni toliko delati. Ampak tako, kot sem rekla, vidim, da se to spreminja tudi v sodstvu. Spet, če gremo v to enakost, ker sodstvo je zelo feminizirano področje. Tako, da se mora tudi tukaj zdaj vzpostaviti enakost, ker ni dobro, ne preveč žensk in ne preveč moških. Zato mislim, da, če se pogovarjamo o ženskah, se moramo tudi o moških, ker so pomembni in ker jih imamo rade”.