Zakaj je na glasovanju v DZ-ju padel Janez Kranjc – Neveljavna glasovnica kot posledica bitke, kdo bo imel svetovnonazorsko večino v ustavnem sodišču? – TOPNEWS.si

Zakaj je na glasovanju v DZ-ju padel Janez Kranjc – Neveljavna glasovnica kot posledica bitke, kdo bo imel svetovnonazorsko večino v ustavnem sodišču?

Zakaj je na glasovanju v DZ-ju padel Janez Kranjc – Neveljavna glasovnica kot posledica bitke, kdo bo imel  svetovnonazorsko večino v ustavnem sodišču?

Poslanci državnega zbora so včeraj na tajnem glasovanju zavrnili imenovanje Janeza Kranjca za novega ustavnega sodnika. Kranjc je dobil le 45 glasov, enega manj od potrebne večine. Sledile so burne reakcije predvsem v vladajoči koaliciji, ki je včeraj očitno izgubila možnost, da bi svetovnonazorsko desni pol okrepil svojo pozicijo na ustavnem sodišču.

Čeprav je še do nedeljskega referenduma kazalo, da je vladajoča SDS tako rekoč sama na avtocesti in da je nad njimi in koalicijo samo še modro nebo, so zadnja glasovanja v državnem zboru pokazala, da je pravzaprav najbolj nevarno takrat, ko si sam na ravni cesti in misliš, da se ti pravzaprav ne more nič več zgoditi in da te pot vodi samo še naprej in navzgor.

Vladajočo koalicijo čaka danes sicer še eno glasovanje, ki je pomembnejše kot katerokoli glasovanje v državnem zboru po Janševem prevzemu vlade in to je tretje glasovanje o demografskem skladu. Če bo demografski sklad sprejet, to pomeni prevzem ključnih finančnih in gospodarskih vozlišč države. Predvsem sindikati sicer že napovedujejo še en referendum, ki bo za pobudnike težji, kot je bil zakon o vodi, ki so ga vsi razumeli, in paradoks je, da je polovica desnih volivcev koalicijske NSI in tretjina volivcev SDS glasovala proti uveljavitvi zakona.

Vendarle če se vrnemo k analizi včerajšnjega glasovanja, ki je bilo le to izredno pomembno za trasiranje poti k tako imenovani “drugi republiki” vsaj ko gre za sodno vejo oblasti. Za Janeza Janša je bilo zelo pomembno, da bi z imenovanjem Janeza Kranjca na ustavnem sodišču dobil pozicijo, ki jo je imel v času, ko sta ustavno sodišče vodila še Ernest Petrič in Miroslav Mozetič.

Spomnimo, decembra 2014, je na ustavnem sodišču vladala nekakšna pat pozicija (štiri proti štiri) in je že kazalo, da bo Janez Janša ostal v zaporu dokler ne bo izvoljen nov deveti sodnik ustavnega sodišča, kar je takrat javno povedal tudi predsednik Miroslav Mozetič. Potem pa je čez noč prišlo do preobrata in ustavno sodišče je soglasno sprejelo odločitev, da se izpusti Janeza Janšo iz zapora do dokončne odločitve o ustavnosti sodbe v zadevi Patria.

Aprila leta 2015 je ustavno sodišče razveljavilo celotno sodbo Patria in tako Janšo razbremenilo krivde ter mu omogočilo ponovni prevzem oblasti v državi. Eden od očitkov opozicije, predvsem Levice, je bil namreč tudi ta, da je kandidat v primeru Patria aktivno stopil v bran današnjemu predsedniku vlade Janezu Janši. V Levici so ocenili, da Kranjčeva stališča denimo do enakosti žensk v družbi sodijo v čase pred 2000 leti, kot je dejal Matej T. Vatovec. “Zaradi režima, v katerem smo, bi morali imeti ustavne sodnike, ki razumejo pomen človekovih pravic in tudi, kaj pomenijo aktualna družbena dogajanja,” je dejal poslanec Levice Vrtovec.

Enigmo, zakaj Janez Kranjc včeraj ni bil izvoljen v državnem zboru, je še najbolje dešifriral portal Necenzurirano v zapisu “Janši ni uspelo prevzeti ustavnega sodišča”, kjer Vesna Vukovič in Primož Cirman zapišeta to, kar ni bilo povedano v državnem zboru in sicer: “71-letni Kranjc je zaslužni profesor na ljubljanski pravni fakulteti in upokojeni predavatelj rimskega prava. Velja za izrazito desno usmerjenega pravnika, ki prihaja iz vplivnih katoliških krogov. Opozicija mu je očitala, da ima izrazito konservativen pogled na osrednja družbena vprašanja in da ima antične nazore o družbenem napredku”.

Prav svetonazorska opredelitev je bila v ozadju očitno ključni moment, da kandidat za ustavnega sodnika ni bil izvoljen.

Matej Avbelj, redni profesor za evropsko pravo Fakultete za državne in evropske študije, je v eni od kolumn na IUS info “Ustavno sodišče – Voz pred konjem”, kjer je kritiziral tako imenovano rezultatsko odločanje na ustavnem sodišču, takole analiziral, kako pomembna je svetovnonazorska opredelitev posameznih sodnikov.

Matej Avbelj: “Izhodišče našega odgovora je predpostavka, da smo vsi ljudje, vključno z ustavnimi sodniki, subjekti, ki se ponašamo s svojimi vrednotami. Te sestavljajo našo svetovnonazorsko opredelitev. Ta pa nas individualizira. Po njej se ljudje ločimo med seboj. Svetovnonazorska opredelitev določa, kako vidimo in urejamo svet okoli nas. Ko ga urejamo pravno, tega ne moremo početi poljubno, torej samovoljno, temveč smo omejeni s specifičnim pravnim diskurzom, ki ga tvorijo ustaljeni kanoni pravne razlage ter precedensi, ki so jih pravni igralci, zlasti sodišča, spisali pred nami. Poznavanje tega strokovnega oklepa, ki nas pravnike ohranja kot pravnike in loči od drugih akterjev v družbi, je primarno zagotovilo za kakovostno in zato pošteno sodno odločanje. Drugo zagotovilo, ki nujno dopolnjuje prvega, pa je dejanska zvestoba svojemu pravnemu, strokovnemu znanju. Ta je odvisna od profesionalne integritete posameznika.

Če sta oba pogoja izpolnjena, potem pravno odločanje ne bo nikoli rezultatsko. Posameznik kot vrhunski pravni strokovnjak, ki je seveda svetovnonazorsko, vrednostno in tudi politično popisan list, mora k vsakokratnemu konkretnemu pravnemu vprašanju pristopiti tako, da najprej uporabi strokovni pravni instrumentarij. Šele po tem, torej po tem, ko so bili v konkretnih okoliščinah uporabljeni zahtevani (ustavno)pravni testi in ko je, kot vselej, že zaradi pojmovne odprtosti jezika, še nekaj prostora za interpretacijo, lahko v pravno odločanje vstopijo tudi sodnikove vrednote. Pri čemer se to mora zgoditi na način, ki bo transparenten in v odločbi, ali ločenem mnenju, tudi jasno predstavljen in obrazložen”.

Ob tem je zanimivo, da so pravzaprav na portalu Necenzurirano bolje “definirali” včerajšnjo nepodporo Kranjcu kot opozicija sama v razpravi v parlamentu. Zapis, ki pove vse: “Za opozicijo je pomembno tudi dejstvo, da s Kranjčevo neizvolitvijo sestava ustavnega sodišča ostaja ista. S Kranjčevim imenovanjem bi se namreč na ustavnem sodišču okrepila skupina nazorsko desno usmerjenih ustavnih sodnikov, ki so naklonjeni aktualni vladi. Med njimi sta najbolj izrazita Klemen Jaklič in Marko Šorli, pri čemer bi lahko Kranjc z avtoriteto dolgoletnega profesorja na ljubljanski pravni fakulteti v pomembni meri vplival na odločanje nekaterih ostalih ustavnih sodnikov, tudi predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza”.

COMMENTS

Wordpress (0)