(VIDEO) Otvoritev razstave »Bitka za Leningrad« v prostorih MRC v Mariboru in mednarodna konferenca “Operacija Barbarossa ali zakaj je v Mariboru umrlo 5000 sovjetskih vojnih ujetnikov”
V Melju je v nekdanjem nacističnem taborišču za vojne ujetnike Stalag XVIII D ruski veleposlanik v Sloveniji Timur Ejvazov odprl razstavo Bitka za Leningrad. Z namestnikom predsednika Ruske zveze veteranov generalpolkovnikom Vitalijem Azarovom sta Mariborčanom, ki ohranjajo spomin na žrtve druge svetovne vojne, podelila odlikovanja in medalje ob lanski 75-letnici osvoboditve izpod nacifašizma.
Otvoritve so se poleg veleposlanika Ruske federacije Timurja Ejvazova udeležili ugledni in pomembni gostje: direktor Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne (MCR) Janez Ujčič, podžupanja MOM Alenka Iskra, predsedniki in predstavniki veteranskih organizacij, generalpolkovnik Vitalij Azarov (namestnik predsednika Ruske zveze veteranov), Franjo Habulin, predsednik Zveze antifašističnih borcev in antifašistov Republike Hrvaške, Marjan Križman, predsednik ZZB NOB Republiki Slovenija, Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov iz Avstrije in drugi.
Sledila je mednarodna konferenca Operacija Barbarossa ali zakaj je v Mariboru umrlo 5000 sovjetskih vojnih ujetnikov. Azarov je orisal nacistični napad s pet milijoni vojakov na Sovjetsko zvezo leta 1941, katerega 80-obletnica bo 22. junija, torej Barbarosso, največjo vojaško operacijo v zgodovini. Direktor Centra judovske kulturne dediščine- Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak je govoril o zločinskih Einsatzgruppen, Jan Malec iz Muzeja Narodne osvoboditve Maribor o izgnancih, Martin Premk iz Mestnega muzeja Ljubljana pa o slovenskem oboroženem uporu leta 1941. Poleg predstavnikov slovenskih, hrvaških in avstrijskih borčevskih organizacij je konferenco spremljala tudi opazna skupina mariborskih gimnazijcev.
Napad nacistične Nemčije in njenih zaveznic na Sovjetsko zvezo, s kodnim imenom Operacija Barbarossa, 22. junija 1941, je največja vojaška operacija, ne samo II. svetovne vojne, pač pa tudi celotne človeške zgodovine. Vendar začetek Operacije Barbarossa ni samo izjemno pomemben zaradi obsega vojskovanja, pač pa tudi zaradi usodne spremembe načina vojskovanja. Z napadom na Sovjetsko zvezo je namreč nacistična Nemčija preganjanje in še vedno omejeno ubijanje za svoj režim nesprejemljivih skupin ljudi spremenila v množično in sistematično ubijanje ter uničevanje teh skupin ljudi. Zato je bil pred začetkom napada sprejet Kommissarbefehl, po katerem ujete komisarje Rdeče armade niso obravnavali kot vojaške ujetnike, pač pa so jih takoj ustrelili. Posebej za napad na Sovjetsko zvezo so ustanovili premične morilske oddelke ali Einsatzgruppen, ki so do konca leta 1941 ubili okoli pol milijona ljudi, večinoma Judov. Operacija Barbarossa je ne nazadnje pripeljala tudi do smrti okoli 3.300.000 sovjetskih vojaških ujetnikov. Del te grozljive številke je okoli 5.000 sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so v letih 1941–1942 umrli v mariborskem Stalagu XVIII-D.
Moderator konference je bil prof. Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine-Sinagoga Maribor. Sodelovali pa so generalpolkovnik Vitalij Azarov, namestnik predsednika Ruske zveze veteranov: »Vojaški vidik operacije Barbarossa, razvoj dogodkov po napadu Hitlerjeve koalicije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941«, profesor Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine-Sinagoga Maribor: »Einsatzgruppen v Sovjetski zvezi leta 1941«, Jan Malec, Muzej Narodne osvoboditve Maribor: »Izgnanci našega mesta« dr. Martin Premk, Mestni muzej Ljubljana in predstavnik ZZB NOB Republiki Slovenija: »Upor proti okupatorju v Sloveniji leta 1941«
