(VIDEO) Tako je to, ko protestirajo ženske – Protestni shod, ki so se ga udeležile tudi nekdanja komisarka Violeta Bulc, nekdanja ministrica Andreja Katič, Sonja Lokar…

Sinoči so bile v Ljubljani nekoliko neobičajne demonstracije, na katerih so sodelovale samo ženske. Ženske demonstracije so se začele pozno popoldan na Pogačarjevem trgu, pohod z več deset udeleženk pa je šel mimo Kazine čez Trg republike do vladne palače in pred stavbo DZ. Tam so prebrale in predale svoje zahteve v vložišče državnega zbora.

Javni shod so sicer na novinarski konferenci napovedali prejšnji teden, ko so tudi sporočili, da bodo članice Društva Dobrnič skupaj s predstavnicami Ženskega lobija Slovenije, Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Ženskega foruma Socialnih demokratov, Sindikata Mladi plus in skupine Rezistenca zahtevale sprejem pri predsedniku državnega zbora.

Gre za udeleženke shoda ob 78. obletnici konca prvih ženskih demonstracij, med katerimi so bile Violeta Bulc, Andreja Katič in Sonja Lokar, ki so položile cvetje k spomenikom, postavljenih v spomin na prve ženske demonstracije. Pot so zaključile pred parlamentom, kjer so prebrale zahteve po svobodi, demokraciji in resnim odnosom do aktualnih družbenih vprašanj, ki bodo v prihodnosti vplivala na kakovost življenja.

V času druge svetovne vojne je namreč italijanski okupator Ljubljano obdal z bodečo žico in na vhodih v mesto postavil bunkerje. V tem času so v mestu potekale številne racije, moške so zapirali, jih pošiljali v internacijo in jih streljali kot talce. Že v januarju 1943 so ženske začele hoditi pred vojašnico na Metelkovi, kjer so bili zaprti njihovi svojci, in prosile, nato pa zahtevale ustavitev streljanj in možnost, da bi lahko zapornikom in internirancem neovirano pošiljate pakete s hrano in obleko. To žensko srečevanje je sprožilo najprej spontano, nato pa dobro organizirano akcijo ženskih demonstracij. Za prve večje ženske demonstracije se šteje komemoracija za Malči Beličevo, ki so se je, kljub temu da so okupatorji pričakovali le njene svojce, udeležile številne Ljubljančanke. Sledile so številne demonstracije na Kongresnem trgu, pred vladno palačo, zapori in škofijo. Tako so od 21. februarja vsako sredo, zlasti na Kongresnem trgu, potekale demonstracije. Demonstrantke so 12. maja izpred Kazine odkorakale pred vladno palačo, kjer je okupator sicer prevzel njihovo peticijo, kljub temu pa nad njimi nadaljeval represijo. Pred vladno palačo so demonstrirale ponovno 21. junija, kjer pa so jih pričakali karabinjerji, zato so se v manjših skupinah odpravile pred nadškofijo, od koder pa so jih z vodnimi brizgalkami razgnali gasilci. Tik pred italijansko kapitulacijo, 1. avgusta 1943, pa so se demonstracij na Miklošičevi cesti lahko udeležili tudi moški. Ženske so v času okupacije opravljale številne pomembne naloge, saj so okupatorji menili, da se same ne bodo upirale. Kljub temu pa so ženske v okupirani, z žico obdani Ljubljani, presegle ideološke pregrade in zbrale pogum za demonstracije. Udeleženke so po mnenju organizatorjev slovesnosti ob 60-letnici demonstracij dokazale, da so v političnem odločanju samostojne in same odločajo o svojem življenju ter življenju svojih bližnjih. V spomin na demonstracije so v Ljubljani postavili štiri spomenike, in sicer na Kongresnem trgu pred Kazino, pred predsedniško palačo na Prešernovi, pred nekdanjimi zapori na Miklošičevi in pred ljubljansko nadškofijo. Slednji je bil leta 1993 umaknjen – z njega naj bi odstranili sporni napis in prst, ki naj bi žalil Cerkev -, vendar pa ga kasneje niso več postavili.

“Danes Slovenija ni okupirana, okupator ne strelja talcev, pa vendarle živimo v času, ki terja, da tudi ženske pridemo na javne trge in odločno zahtevamo svobodo, demokracijo in resen odnos najbolj odgovornih do vprašanj, ki postajajo vprašanja ne samo kvalitete našega življenja, pač pa dejansko dolgoročnega preživetja naših otrok in vnukov,” je med drugim dejala govornica pred DZ-jem. V svojem nastopu je prebrala nekakšna “obvezna navodila” odločevalcem.

“Od vseh svojih predstavnic in predstavnikov v državnem RS zboru zahtevamo, da nehate z različnimi žalitvami sodelujočih ter s poniževanjem volilk in volilcev…, da dosežete, da nosilci najvišjih političnih položajev prekinejo s sramotnim obnašanjem v političnih telesih v EU, Svetu Evrope in OZN. Poslanke in poslance, predvsem tiste, ki s svojim sebičnim ravnanjem omogočate, da nam sedanja vlada ustavno zavarovano demokracijo spreminja v poniževanje ljudstva na raven objekta njene samovolje, v avtokratsko vladanje s slabo premišljenimi dekreti, pozivamo, da se spomnite, kaj ste prisegli, ko ste prevzemali mandate in takoj omogočite predčasne volitve, saj je jasno, da lahko le tako ljudstvo obnovi izgubljeno legitimnost demokratično izvoljenih institucij”.

Demonstrantke so sinoči med drugim od odgovornih predstavnikov zahtevale, da odgovorno skrbijo za ohranjanje naravnega okolja, da terjajo dopolnjevanje slovenske in evropske zakonodaje, ki bo preprečevala nadvlado multinacionalk, da se zavzamejo za ohranitev javnega sistema izobraževanja ter da preprečijo prekariat in poskrbijo za spoštovanje in boljše nagrajevanje zaposlenih v vseh dejavnostih.

Prav tako zahtevajo, da v razpravah o delitvi proračunskega denarja dajejo prednost zagotavljanju javnega zdravstva in dolgotrajne oskrbe pred vojaškimi nabavami, nehajo z različnimi žalitvami in poniževanjem volivcev ter da zavarujejo svobodo, strokovnost in neodvisnost Slovenske tiskovne agencije in Radiotelevizije Slovenija.