Bo izbira novega rektorja zagotovila popolno dominacijo naravoslovja in tehnike?  

Jutrišnje volitve rektorja ljubljanske univerze, ki bodo prvič potekale v elektronski obliki, postavljajo ljubljansko univerzo pred dvojni izziv. Prvi vsebuje možnost delnega premika na področju javne promocije delovanja univerze, ki jo je nakazala kampanja enega izmed kandidatov. Ta je z aktivnim marketinškim pristopom dodobra pretresla zakoreninjene predstave o neizogibni konservativnosti univerze na področju promocije. Drugi in ključni izziv vsebuje vprašanje, ali bo izid jutrišnjega glasovanja zagotovil popolno prevlado kadrov s področja naravoslovja in tehnike v upravljanju visokošolskega in znanstveno-raziskovalnega odločevalskega prostora.

Direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Robert Repnik je fizik, ki deluje kot izredni profesor na mariborski univerzi. Direktor nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) Franci Demšar je prav tako fizik. Pred izvolitvijo na to funkcijo je od leta 2004 do 2014 bil direktor prej omenjene agencije ARRS.

Enako je v Rektorski konferenci, kjer so člani rektorji UL, Igor Papič, sicer profesor na fakulteti za elektroniko Zdravko Kačič, prav tako profesor na fakulteti za elektrotehniko in rektor mariborske univerze, Danilo Zavrtanik, fizik in rektor univerze v Novi Gorici ter Klavdija Kutnar, matematičarka in rektorica univerze na Primorskem.

Podobno prevlado naravoslovnih kadrov je mogoče zaznati tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer je sekretar za znanost in visoko šolstvo profesor fizike in matematike Mariborčan Damir Orehovec.

V preteklosti se je na ljubljanski univerzi pri izbiri kadrov upoštevalo načelo, da je rektor vedno z drugega področja kot predsednik upravnega odbora. To načelo se je upoštevalo v času, ko je bil rektor Ivan Svetlik, družboslovec, in je bila predsednica upravnega odbora Polona Hribar z Biotehnične fakultete. V iztekajočem se mandatu je rektor dr. Igor Papič, zato bi po dogovoru moral biti predsednik UO družboslovec, pa so ga naravoslovci in tehniki preglasovali in za predsednika izvolili Boruta Božiča, farmacevta. V sedanjem mandatu v UO UL, kljub dogovoru ni bila izvoljena niti ena ženska in niti en predstavnik družboslovja ali humanistike.

Gre za izjemno ofenzivo tehnike in naravoslovja, ki odločilno vpliva ne le na UL temveč cel univerzitetni in znanstveno raziskovalni prostor v Sloveniji.
Roko na srce, temu so v veliki meri prispevali dekani družboslovnih fakultet, ki so pokleknili, in junija 2020 namesto, da bi od rektorja zahtevali, da končno naredi kaj več za družboslovje, humanistiko in umetniške akademije, podprli njegovo kandidaturo in ga razglasili za kandidata družboslovja. Dekanja FDV Monika Kalin Golob, je na senatu razglasila, da je v ekipi kandidata iz elektrotehnika in zato ne podpira družboslovca za rektorja. Na podoben način se je javno opredelila tudi dekanja EF Metka Tekavčič, z obrazložitvijo, da bi dekan iz vrst družboslovja bil slabša izbira od elektrotehnika. Podobno stališče je zavzel dekan na Filozofski fakulteti Roman Kuhar, ki je šel v ekipo elektrotehnika.

In zakaj je enakomerna zastopanost družboslovnih in naravoslovnih kadrov, o kateri odloča jutrišnje glasovanje, sploh pomemba? Nenazadnje tudi zaradi zastopanja interesov različnih vej izobraževanja in znanosti ter vpliva, ki ga imajo prej našteti odločevalci na usmerjanje in razporejanje sredstev, namenjenih delu visokošolskih in znanstveno-raziskovalnih ustanov.