(VIDEO) Nekdanjemu uslužbencu zavoda za blagovne rezerve Ivanu Galetu bo v okviru Centra za zaščito žvižgačev pomagal odbor, v katerem so Peter Čeferin, Goran Lukić in Renata Salecl – TOPNEWS.si

(VIDEO) Nekdanjemu uslužbencu zavoda za blagovne rezerve Ivanu Galetu bo v okviru Centra za zaščito žvižgačev pomagal odbor, v katerem so Peter Čeferin, Goran Lukić in Renata Salecl



(VIDEO) Nekdanjemu uslužbencu zavoda za blagovne rezerve Ivanu Galetu bo v okviru Centra za zaščito žvižgačev pomagal odbor, v katerem so Peter Čeferin, Goran Lukić in Renata Salecl

Center za zaščito žvižgačev, ki sta ga ustanovila nekdanji uslužbenec zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale ter Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja iz Ljubljane začenja z delom. Ukvarjal se bo z odpravljanjem posledic zaradi povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače, so zapisali v sporočilu za javnost.

Gale, ki je v času prvega vala epidemije covida-19 razkril domnevno sporne posle zavoda za blagovne rezerve pri nabavi zaščitne opreme in nekaj mesecev zatem izgubil zaposlitev, je na svoji koži izkusil negativne posledice zaradi neustrezne skrbi za zaščito žvižgačev. Pomoč mu je ponudil šele omenjeni inštitut, je zapisal.

Center se ukvarja z odpravljanjem posledic povračilnih ukrepov, ki pogosto doletijo žvižgače. Gre za osebe, ki pri svojem delu zaznajo in prijavijo nepravilnosti, zaradi tega pa so lahko deležne povračilnih ukrepov. Ker imajo povračilni ukrepi za potencialne žvižgače zastraševalni učinek, jih je treba obsoditi in prepovedati, posameznikom pa nuditi konkretno podporo v procesu soočanja z njimi.

Eden bistvenih organov zavoda je predstavljen Odbor za zaščito žvižgačev. Osrednji trije predstavniki bodo vplivna sociologinja in filozofinja levih akademskih misli Renata Salecl, sindikalist Goran Lukič in odvetnik Peter Čeferin, oče danes bolj poznanih sinov Aleksandra in Roka Čeferina.

Odbor bo deloval na osnovi zaupnega – zastopniškega razmerja med centrom in prosilcem za zaščito. Pri aktivnostih zaščite in zagovorništva žvižgačev na splošno bo center imel visoke standarde poklicne zaupnosti, da ne bi nadalje izpostavljali žvižgača povračilnim ukrepom, in da bi varovali njegovo identiteto.

Center se bo financiral s pomočjo donacij in preko pridobljenih sredstev na razpisih doma in v tujini, zasledoval pa bo visoke standarde transparentnosti glede obveščanja javnosti o zbranih donacijah, kot tudi o porabi denarja zbranega iz donacij.

V okviru zagovorništva namerava Center za zaščito žvižgačev izvajati tudi študije in raziskave, na osnovi popolnoma javnih anket kot tudi na osnovi generičnih analiz večjega števila primerov žvižgačev, ki jih bo center obravnaval. “Zaključke raziskav bomo redno in javno objavljali. Posamezne primere bomo anonimizirali in jih statistično obdelovali za namene preventivnega delovanja in izdelave strokovnih analiz, ki bodo bolje osvetljevale problematiko žvižgaštva, pomagale ozaveščati javnost glede značilne tipologije oblik zlorab in kršitev, kot tudi glede oblik povračilnih ukrepov, ki doletijo žvižgače v resničnem življenju. Upamo, da bodo naše študije in analize služile tudi kot podlaga za primerno zakonsko ureditev tega področja po mednarodnih standardih in končno tudi glede na zahteve nove EU Direktive o zaščiti žvižgačev,” so v centru zapisali v sporočilu za javnost.

Zaščita žvižgačev je sicer urejena na ravni Evropske unije, kjer so bila aprila 2019 potrjena nova vseevropska pravila, ki jih je sprejel evropski parlament. Pravila o katerih so se strinjali ministri EU, postavljajo nove, vseevropske standarde za zaščito žvižgačev, ki razkrivajo kršitve zakonodaje EU na številnih področjih (vključno z javnim naročanjem, finančnimi storitvami, pranjem denarja, varnostjo izdelkov in prevoza, jedrsko varnostjo, javnim zdravstvom, zaščito potrošnikov in podatkov).

Škandali, od afere Luxleaks do panamskih dokumentov, so pokazali, kako pomembna so razkritja žvižgačev za zaznavanje in preprečevanje kršitev zakonodaje EU, ki škodujejo javnemu interesu in družbeni dobrobiti. Pomanjkanje učinkovite zaščite žvižgačev na ravni EU lahko negativno vpliva na delovanje politik EU v državah članicah, prav tako pa se lahko razširi na ostale države in EU kot celoto.

Takrat je zgolj 10 držav EU (Francija, Irska, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Slovaška, Švedska in Združeno kraljestvo) imelo zagotavljamo celovito pravno zaščito žvižgačem. V ostalih državah je zaščita zgolj delna ali pa se nanaša na specifične sektorje ali kategorije uslužbencev.

Študija, ki jo je leta 2017 izvedla Komisija, je ocenila, da izguba potencialnega zaslužka zaradi pomanjkanja zaščite žvižgačev zgolj na področju javnega naročanja na ravni EU znaša med 5,8 in 9,6 milijardami evrov letno.

“V Sloveniji imamo že preveč primerov značilnih usod, ki doletijo žvižgače, medtem ko ni nobenih institucionalnih mehanizmov za njihovo celostno zaščito. K temu pripomore še dejstvo, da je Slovenija po mnogih mednarodnih raziskavah slabo ocenjena na področju pregona resnih gospodarskih kaznivih dejanj, še zlasti korupcije, ter da načelo pravne države, vključno z vidikom učinkovitosti sodstva, še ne deluje tako dobro kot v najuspešnejših evropskih državah. Tudi na osnovi Direktive EU o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU, Slovenija še nima izdelanega okvirja glede vsebine in načina prenosa zahtev direktive v slovenski pravni red.

Pomanjkanje sodnih epilogov v resnih zadevah je dodaten razlog, da so tisti, ki resne nepravilnost razkrijejo, deležni izključevanja iz svojega delovnega, poklicnega in gospodarskega okolja, nato pa pozabljeni, tako kot tudi njihova prijava. To pa Slovenijo vedno znova omejuje pri nadaljnjem zdravem družbenem in gospodarskem razvoju. Zato so se v EISEP, ki je neodvisna strokovna organizacija, odločili pridružiti Ivanu Galetu in se dejavno vključiti v javno razpravo ter procese obravnave žvižgaštva, zaščite žvižgačev ter spodbujanja tovrstnih mehanizmov za varovanje skladnosti in etičnosti delovanja organov in organizacij v Sloveniji, v koraku z aktualnimi težnjami v Evropi in svetu. Želijo si, da bi s poudarjanjem strokovnih vidikov pri tej tematiki predstavljali nujno potrebno protiutež politizaciji žvižgaštva.

Center za zaščito žvižgačev bo tako – ob boku že obstoječih vladnih in nevladnih organizacij – aktivno deloval tudi na področju ozaveščanja, vzpostavljanja pozitivnega odnosa do žvižgaštva in zagovorništva v obliki dialoga s pristojnimi institucijami ter pripravljanja pobud in predlogov glede posamičnih in sistemskih (tudi zakonodajnih) rešitev,” je zapisano na spletni strani Centra za zaščito žvižgačev.

Odbor za zaščito

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)