Nemški strokovnjaki: Skoraj nemogoče je, da bi se okužiti s koronavirusom na prostem

Dnevi postajajo toplejši, vedno več časa preživimo zunaj na svežem zraku. Deutsche Welle je vodilne strokovnjake povprašal, zakaj je možnosti za okužbo s koronavirusom na prostem malo in ali se je treba kadilcev in športnikov bolj izogibati.

Je zunaj popolnoma varno?

Aerosoli, drobni delci, ki plavajo v zraku, so glavni krivci za prenos koronavirusa. Po ugotovitvah znanstvenikov se to dogaja predvsem v zaprtih prostorih.

“Ker je kroženje zraka na prostem veliko večje. Imate pretok vetra, zato se koncentracija aerosolov zelo hitro razredči,” pravi Nico Mutters, predstojnik Inštituta za javno zdravje na univerzitetni kliniki v Bonnu.

Virolog Aleksander Kekule trdi podobno, a dodaja – da je to vse res, če na prostem držite razdaljo vsaj meter in pol. “Če se ne držite te razdalje, se gledate iz obraza v obraz ter glasno govorite, pojete, kričite, pljuvajte – potem se lahko namesto preko aerosolov okužite kapljično.”

Študije potrjujejo, da je tveganje za okužbo na prostem izredno majhno. Ena študija s Kitajske je preučila 7324 primerov okužbe – le en primer je pokazal prenos okužbe na prostem. Kekule pravi, da enako velja za mutacije virusov – so sicer nekoliko bolj nalezljive, vendar ukrepi ostajajo enaki. “Mutanti ne letijo dlje,” pravi virolog.

Kako vpliva veter?

“Bolj ko je vetrovno, prej se bodo razblinili aerosolni oblaki,” pravi Gerhard Scheuch, fizik in raziskovalec aerosolov. Na vprašanje, ali je recimo na travniku, kjer se nahajajo različne skupine ljudi, možno, da veter prenaša aerosole od ene skupine do druge, Scheuch pravi, da je to tako rekoč nemogoče.

“Samo zaradi telesne temperature nastane nekakšen zračni tok, ki se večinoma, tako kot pri kaminu, dvigne,” pravi ta fizik za DW. Saj je telesna temperatura približno 37 stopinj na splošno višja od zunanje temperature. “Tako se toplejši zrak dviga, kot tudi se dvigne oblak aerosola.”

Ena študija v Iranu je tudi potrdila, da veter nima nikakršne vloge pri prenosu virusa.

Kaj ko je zunaj toplo in kaj ko je hladno?

To ni bilo popolnoma znanstveno pojasnjeno. Ameriški raziskovalci so spremljali razvoj okužbe v toplih, hladnih, suhih in vlažnih predelih Kitajske – in niso ugotovili razlik. Avstrijska študija je pokazala, da ultravijolično sevanje sonca virus ubije, recimo, na površinah, vendar le malo vpliva na prenos okužbe s človeka na človeka.

Mutters pravi, da se ne smemo zanašati na sonce – poleti je več ultravijoličnega sevanja, na snegu pa je na primer zaradi odseva snega še večje. Poleg tega poudarja, da pandemija enako vpliva na toplejša in hladnejša območja.

Kekule pa meni, da to ničesar ne govori o bistvu stvari, saj domneva, da se ljudje tudi v toplih predelih množično okužijo v notranjosti.

“Prav tam se namreč nahajajo več v notranjih prostorih, kjer so klimatske naprave in ventilatorji,” meni Kakule.

Ali obstaja kakšna nevarnost zaradi športa?

Strokovnjaki pravijo, da bi morali športniki, denimo, pri tekanju držati razdaljo meter in pol, kljub temu da v stanju fizičnega napora dihajo globlje in v zrak oddajajo več delcev.

“Če nekdo le teče mimo vas, tudi na kratki razdalji, je tveganje zelo majhno,” pravi Birgit Wehner, raziskovalka aerosolov na inštitutu Leibnitz.

Njen kolega Gerhard Scheuch razmišlja podobno – tudi zadihani športniki bi morali dolgo časa stati drug ob drugem, da bi se okužba razširila. Zato tudi v ekipnih športih, kot je nogomet, ne vidi težav.

“A težava nastane, ko se uporabljajo garderobe ali stranišča. To so nevarni prostori. Treba jih je dobro prezračevati.”

Nizozemska študija, ki je lani pokazala, da je med športniki potrebno držati večjo razdaljo, je kontroverzna. Pravi, da je potrebno med kolesarji držati dvajset metrško razdaljo. Kritiki poudarjajo, da je bila študija izvedena v aerotunelu in ne v realnih razmerah.

Pasivno kajenje

Nobena študija še ni povezala pasivnega kajenja z večjim tveganjem za okužbo s koronavirusom. “Kajenje ne sprošča več virusov v okolje,” pravi Scheuch. Tudi Nico Mutters z univerzitetne klinike v Bonnu ne vidi, da so kadilci na kakršen koli način bolj nalezljivi.

Po podatkih inštituta Robert Koch pa imajo kadilci nekoliko večje tveganje za resne bolezni, če se okužijo. Toda za druge niso nevarnejši.

Ali je maska ​​na prostem smiselna?

Je, če ne morete držati razdalje. Še posebej v večji gneči, recimo na koncertih.

“Bodisi ko ste na avtobusni postaji bodisi v neki vrsti, potem je maska ​​smiselna,” zaključi Wehner.