(VIDEO) Anonimna pobudnika izpodbijata ureditev oz. zakonitosti odloka o začasni delni omejitvi gibanja in prepovedi zbiranja v času epidemije covida-19.

Dva anonimna pobudnika sta na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti oz. zakonitosti odloka o začasni delni omejitvi gibanja in prepovedi zbiranja v času epidemije covida-19. Pobudo je podprla Pravna mreža za varstvo demokracije, saj sta po njenem mnenju pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja ustavno varovani, temeljni človekovi pravici.

Pobuda ni povezana z dijaki, oziroma Iniciativo Zahtevamo šolo, ki so v središču Maribora 9. februarja pripravili manjši protest proti zaprtju šol, ki so začeli prejemati plačilne naloge z globo 400 evrov, štirje mladoletni dijaki pa so dobili obdolžilne predloge in pozive na sodišče.

Direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad je ob podpori pobudo za oceno ustavnosti odloka o začasni delni omejitvi gibanja in prepovedi zbiranja dejala, da je pravica svobode izražanja in zbiranja je ustavno varovana pravica, omejevanje teh pravic je mogoče le ob strogem testu nujnosti, primernost in sorazmernosti. “Omejitev je lahko dana le ob konkretnem preverjanju vsakokratnega zbiranja. V tem primeru vlada tega ni storila”.

Demokracija ni le predstavniška demokracija, ustava namreč določa, da ima oblast ljudstvo, ki lahko oblast izvaja prek volitev in neposredno, način slednjega pa so tudi mirna zbiranja in svoboda izražanja, je izpostavila Rajgljeva. “Delovanje predstavniške demokracije v zadnjem letu niti ni omejeno,” je dejala. Nasprotno pa je pravica do mirnega zbiranja v Sloveniji že eno leto bistveno omejena, od oktobra pa je to v celoti prepovedano. “Menimo, da mora biti pravica ljudi, da izrazijo svoje mnenje v javnem prostoru, zagotovljena ne kljub epidemiji, ampak zaradi nje,” je povedala Rajgljeva.

Pravica do svobode izražanja in mirnega zbiranja sta temeljni človekovi pravici, je poudarila Jasna Zakonjšek iz odvetniške pisarne Zakonjšek. Absolutna prepoved mirnega zbiranja in svobode izražanja je ob tem, da se nekatere druge dejavnosti ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni izvajajo, prekomerni poseg, je bila jasna.

Izpostavila je, da ne gre zgolj za pravico tistih, ki izražajo mnenje, ampak za poseg v pravico vseh. “Pravica do svobode izražanja vključuje tudi pravico do sprejemanja mnenj ali vesti,” je dodala.

Pravico do protesta, ki se uresničuje skozi pravici do mirnega zbiranja in svobodo izražanja, ščiti tudi mednarodno pravo, je spomnila direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Zajeti sta v konvenciji o človekovih pravicah ter v mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah.

Poudarila je, da gre za individualne pravice, ki se uresničujejo na kolektivni način. “Posameznikom mora biti omogočeno, da svoje mnenje izrazijo skupaj z drugimi in na javnem prostoru. Tako okrepimo svoj glas,” je povedala. Obsodila je tudi to, da država ne omogoča mirnih dejanj državljanske nepokorščine, kot so hupanje, branje ustave ali sedenje na trgu.