(VIDEO) Veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji T. R. Ejvazov o slovensko ruskih odnosih in o Dnevu diplomata -poklicnem prazniku ruske diplomacije

Dan diplomatskega delavca so v Rusiji praznovali šele 19. zapored. In čeprav je praznik mlad, je pomemben za ljudi, ki predstavljajo državo na mednarodnem prizorišču. Ruska federacija ima več kot 240 predstavništev po vsem svetu. Izredni in pooblaščeni veleposlanik Rusije v Sloveniji je Nj. Eksc. Timurjem Ejvazovom, s katerim smo se pogovarjali o sedanjih rusko-slovenskih odnosih ter  o vlogi ruske diplomacije.

1. Spoštovani gospod veleposlanik, ruski diplomati 10. februarja praznujejo Dan diplomata. Bi lahko za gledalce televizije TOP TV in spletnega portala Topnews.si povedali nekaj o zgodovini tega praznika?

Dober dan, hvala za vprašanje! Za začetek bi rad povedal, da je bil Dan diplomata ustanovljen z Uredbo predsednika Rusije leta 2002 v zvezi z 200. obletnico zunanjepolitičnega resorja naše države. Datum ni bil določen naključno, temveč je povezan z zgodovino t.i. »Ambasadorskega urada« (»Posolski prikaz«). Prav 10. februarja leta 1549 se prvič omenja prvi ruski resor za zunanjo politiko. Sicer pa je zgodovina ruske diplomacije mnogo starejša in izvira iz 9. stoletja, ko je bil leta 860 sklenjen sporazum med tedanjo Rusko državo in Bizantinskim cesarstvom –t.i. Sporazum O miru in ljubezni. Tedaj je Rusija prvič dobila priznanje na mednarodnem nivoju in od nastanka enotne ruske države je bil eden od stalnih
ciljev zunanje politike države razvoj mednarodnih odnosov s čim več držav. Prav ta želja je postala glavno gonilo za oblikovanje in nadaljnji razvoj, ter izpopolnjevanje ruske diplomatske službe.
Okoli 16. stoletja so se naši državi odprla nova obzorja in nove priložnosti. V Moskvo je pošiljal svoje veleposlanike cesar Svetega Rimskega cesarstva, liderji drugih evropskih držav. Ruski diplomati so začeli kar pogosto obiskovati evropske prestolnice in orientalske dežele, tako je Rusija postopoma postajala vplivna
država z aktivno mednarodno politiko. V taki situaciji je bilo seveda potrebno izoblikovati in organizirati diplomatski resor. Prav takrat je nastal tisti »Ambasadorski urad«, ki sem ga že omenil, in od tedaj je diplomatska služba postala posebna panoga javne uprave.
Moram reči, da je bila diplomacija tistih časov že nekako podobna današnji diplomatski službi. Glavna naloga diplomata, tako takrat, kot tudi danes, je bila pridobivanje informacij o državi, v katero so ga napotili, in čim bolj podrobno poročanje svojemu vodstvu. Naj vam povem v zvezi s tem en zanimiv primer. Marsikateri Slovenci seveda poznate ime Zigmunda von Herbersteina. Ta diplomat, rojen na ozemlju sodobne Slovenije, je zaslovel zaradi obsežnih študij na
temo zemljepisa, zgodovine in notranje ureditve ruske države. V rezultatu njegovih obiskov v Moskvi leta 1517 in 1526 je izšla knjiga »Moskovski zapiski«.
Knjiga je bila kasneje prevedena v več evropskih jezikov, tiskali so jo širom Evrope in je tako rekoč služila kot glavni vir znanja Evropejcev o Rusiji. To še zdaleč ni edini primer prepletanja zgodovine naših dveh držav – Rusije in Slovenije. V Ruskem centru znanosti in kulture v Ljubljani je prišlo do otvoritve razstave Car in zdravnik, ki pripoveduje o osebnem zdravniku ruskega carja Petra I, in sicer o Slovencu Gregorju Voglarju, ki je prihajal iz Naklega, v Rusiji pa je bil bolj znan kot Grigorij Martinovič Karbonari. G. Voglar je študiral medicino na Dunaju in v Rimu, nato pa je leta 1688 prispel v Moskvo in postal zdravnik na dvoru Petra Velikega, kasneje pa tudi njegov osebni zdravnik in ga spremljal v marsikaterih vojaških pohodih.

2. Praznik, ki je posvečen poklicu, je v nekem smislu priznanje pomembnosti diplomatske službe za državo. Ali lahko kot predstavnik ene najmočnejših diplomatskih služb v svetu poveste, koliko je ta dan pomemben za Rusijo oziroma v Rusiji?

Že to, da imamo v ruskem koledarju tak praznik, je po moje dokaz visokega ugleda poklica diplomata v javnih krogih in velikega pomena, ki ga pripisuje našemu delu vodstvo države in vsi državljani Rusije. In seveda nas ta dan še enkrat spominja na ogromno odgovornost do države in družbe, do vsakega ruskega državljana.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve Rusije izhajamo iz tega, da razglasitev našega poklicnega praznika služi interesom krepitve ruske državnosti in njene stalne podpore – zunanjepolitične službe, prispeva k vzgajanju rodoljubja in ponosa na našo domovino in njeno zgodovino. Na ta dan pomislimo tudi o veteranih diplomatske službe, ki so dostojno ščitili interese naše domovine v težkih časih
ruske in svetovne zgodovine. Moram reči, da naša diplomatska služba res skrbno ohranja svojo zgodovinsko dediščino.

3. Kaj je po vaše značilno za ruske diplomate in diplomate nasploh? Kateri kriteriji veljajo za predstavnike vaše stroke, za diplomate?

Dandanes si vsekakor prizadevamo za to, da bi gojili in razvijali tradicije, po katerih je že od nekdaj slovela naša diplomacija. Med najboljše tradicije nekdanjih ruskih diplomatov je po moje vedno spadalo rodoljubje, visoka profesionalna kultura, globoko razumevanje nacionalnih interesov Rusije in seveda sposobnost
povezovanja diplomatskih aktivnosti z resničnimi zmogljivostmi in viri države. Enako kot pred stotimi ali dvesto leti ostanejo v veljavi take zahteve kot širina pogleda, fleksibilnost, pogajalske sposobnosti, dobro znanje tujih jezikov, zgodovine, kulture in običajev držav, s katerimi bo povezano delo, ter marsikaj drugega. Poudariti moram, da so tako za oblikovanje naštetih lastnosti, kot tudi na splošno osebnosti diplomata potrebna daljša časovna obdobja. Zato imajo močne tradicije diplomacije trajni pomen, ker ustvarjajo temelje, na katerih se gradi ruska diplomatska služba.
Položaj naše države, njen velik ugled na mednarodnem prizorišču je vedno postavljal visoke poklicne standarde za ruske diplomate in lahko povem, da v sodobnih svetovnih razmerah ta standard ne samo da se ne znižuje, temveč nasprotno v marsikaterih pogledih celo raste.

4. Gospod veleposlanik, kako bi na kratko ocenili sedanje rusko-slovenske odnose?

Rusko-slovenske odnose bi označil kot tradicionalno prijazne in prijateljske. Zelo dinamično se razvijajo na področju politike, trgovine in gospodarstva, v sferi kulturne izmenjave, stikov in sodelovanja med ljudmi. Seveda preteklo leto za nas vse je bilo kar naporno in marsikateri zunanjepolitični dogodki, obiski delegacij,
srečanja so bili odpovedani ali pa smo jih morali izpeljati v online formatu. Kljub temu pa moram vseeno reči, da smo uspeli veliko. Imel sem številna srečanja s predstavniki vodstva Slovenije, zelo intenzivno se razvija dialog z lokalnimi oblastmi, mestnimi občinami, nevladnimi organizacijami, novinarsko in ekspertno
skupnostjo, kulturniki in znanstveniki, z ruskimi rojaki, ki živijo v Sloveniji. Kot rezultat preteklega leta še posebej bi rad izpostavil slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem. To je tradicionalni izkaz rusko-slovenskega prijateljstva, ki poteka vsako leto konec julija. Lani seveda ni bilo lahko uresničiti to »v živo«, ampak smo se s slovenskimi prijatelji odločili, da bomo to naredili, in je prišlo do srečanje pod Vršičem v navadnem formatu. Dogodek je bil na moj pogled zelo uspešen, udeležil se ga je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, drugi visoki predstavniki države, vodstvo Društva Slovenija – Rusija, predstavniki poslovnih
krogov, javnosti, verskih skupnosti. Prepričan sem, da bomo lahko letos marsikaj skupaj naredili zato, da bi se rusko-slovensko dialog, rusko-slovenski odnosi dinamično razvijali na vseh področjih.

Hvala lepa, gospod veleposlanik, za ta intervju in čestitam vam za vaš praznik.