Velika zmaga Juliana Assangea – Britanija ga ne bo izročila ZDA – TOPNEWS.si

Velika zmaga Juliana Assangea – Britanija ga ne bo izročila ZDA

Velika zmaga Juliana Assangea – Britanija ga ne bo izročila ZDA

Britansko sodišče je razsodilo proti izročitvi Juliana Assangea ZDA.

Kot je pojasnilo sodišče, so se tako odločili zaradi pogojev, ki bi Assangea čakali v ZDA. Sodnica je še dejala, da obstajajo dokazi o njegovih mislih na samopoškodovanje in samomor. “Splošen vtis je, da gre za depresivnega in občasno obupanega človeka, ki se boji za svojo prihodnost,” je povedala sodnica. Če bi v ZDA odločili, da je kriv po vseh 18 točkah obtožnice, mu grozi do 175 let zapora.

Assange je na odločitev sodišča na prvi stopnji čakal v strogo varovanem londonskem zaporu Belmarsh. “Ocenjujem, da postopki, ki ga čakajo v ZDA, gospodu Assangeu ne bodo preprečili, da bi našel pot, da stori samomor. Zaradi njegovega duševnega zdravja sem se odločila zavrniti izročitev,” je na sodišču še pojasnila sodnica. V sredo bo sporočila, ali ga bodo na prostost izpustili na podlagi varščine.

Ustanovitelj WikiLeaksa je tako dosegel veliko zmago proti ameriškim oblastem, ki so mu očitale zaroto in kršitev zakona o vohunjenju.

ZDA so 49-letnega Assangea leta 2010 obtožile na podlagi 18 točk obtožnice zaradi objave 500.000 tajnih dokumentov. Gre za zaupne dokumente, ki podrobno opisujejo ameriške vojaške operacije v Afganistanu in Iraku. Njegovi odvetniki trdijo, da je pregon politično motiviran in da ameriška vlada Assangea preganja, ker je Wikileaks objavil ameriške dokumente, ki razkrivajo dokaze o vojnih zločinih in kršitvah človekovih pravic v ameriških vojnah.

Odločitev o izročitvi je bila sprejeta po več kot desetih letih mednarodnopravnih vprašanj in polemik, ki spremljajo Assangev primer.

Današnja odločitev britanskega sodišča je predmet pritožbe, kar pomeni, da bi se pravna saga lahko nadaljevala. Obe strani se lahko na odločitev sodišča še pritožita. Po odločanju na še dveh višjih britanskih sodiščih bi primer lahko končal na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar pomeni, da lahko do dokončne odločitve o izročitvi ZDA mine še precej časa.

Švedska je bila prva država, ki je leta 2010 izdala nalog za prijetje Assangea.

WikiLeaks je kasneje objavil e-mail korespondenco, ki se je izkazala za škodljivo za Trumpovo demokratsko tekmico Hillary Clinton.

Stella Morris, Assangejeva zaročenka in mati njegovih dveh sinov, je Trumpa neposredno nagovorila.

“Ljudje želijo, da Assangea oprostite. Poslušajte, prosim vas,” je Morris zapisala na Twitterju.

Britanska sodnica Baraitser bo danes sporočila tudi odločitev o tem, ali je prošnja za izročitev ZDA v nasprotju s človekovimi pravicami.

Že posebni poročevalec Združenih narodov o mučenju Nils Melzer je opozoril, da se je zdravstveno stanje 49-letnega Avstralca v zaporu resno poslabšalo, celo tako zelo, da je ogroženo njegovo življenje. Britanske oblasti je zato pozval k takojšnji izpustitvi ustanovitelja Wikileaksa iz zapora ali premestitvi v hišni pripor, ameriškega predsednika Donalda Trumpa pa, naj ga pred iztekom mandata pomilosti.

Washington vztrajno ponavlja, da je Assange obveščevalni analitičarki Chelsea Manning pomagal pri kraji dokumentov in razkrivanju zaupnih virov po vsem svetu.

ZDA so že napovedale, da se bodo na odločitev kazenskega sodišča pritožile. Za to imajo 14 dni časa. Po poročanju BBC-ja to pomeni, da Assangea ne bodo nemudoma izpustili iz zapora.

Švedska je bila prva država, ki je leta 2010 izdala nalog za prijetje Assangea zaradi domnevnega posilstva, vendar so bile te obtožbe pozneje zavrnjene zaradi pomanjkanja dokazov.

Nato se je Assange odločil pobegniti s Švedske, s čimer je kršil pogojni izpust, in zaprosil za azil na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer je ostal od leta 2012 do 2019.

Aprila 2019 je predsednik Ekvadorja Lenin Moreno preklical azil zaradi “agresivnega vedenja in ponavljajočih se kršitev mednarodnih konvencij”.

Po preklicu azila ga je britanska policija odvlekla iz veleposlaništva, pri čemer je navedla prejšnjo kršitev pogojnega izpusta.

WikiLeaks še naprej trdi, da je Ekvador Assangeu nezakonito odvzel azil in kršil mednarodno pravo.

Assangeevi podporniki opozarjajo, da so ameriške obtožbe zoper njega napad na svobodo medijev. Obtožbe zoper 49-letnika se nanašajo na objave več sto tisoč dokumentov o poteku vojn v Afganistanu in Iraku pa tudi diplomatskih depeš v letih 2010 in 2011 na portalu Wikileaks. Dokumente so pridobili od žvižgačke, nekdanje vojaške analitičarke Chelsea Manning, prej znane kot Bradley Manning.

Assange zanika, da je koval zaroto s Chelsea Manning za razvozlanje gesla na ameriških računalnikih. Dodaja, da ni nikakršnih dokazov, da je bil kdor koli pri tem ogrožen, poroča Guardian.

Žvižgač Edward Snowden je razsodbo pozdravil. “Hvala vsem, ki ste se zoperstavili eni največjih groženj svobodi medijev v zadnjih desetletjih,” je tvitnil.

COMMENTS

Wordpress (0)