Poljska vlada je bila pred sprejemom proračuna EU na robu razpada – Kaj prinaša kompromis z EU?
Ultrakonzervativna stranka Združena Poljska se je kljub nasprotovanju dogovoru o proračunu EU odločila, da ostane v vladi, kar pomeni, da bo poljska vladajoča koalicija obdržala večino.
Združena Poljska je zahtevala veto na večletni proračun EU za obdobje 2021–2027 in načrt za oživitev zaradi koronakrize zaradi mehanizma za pogojevanje plačil denarja s spoštovanjem pravne države.
Trdila je, da mehanizem ogroža poljsko suverenost in da se bo morala država strinjati z liberalnimi politikami, da bi dobila denar EU.
Evroskeptična stranka se je jezno odzvala, ko je premier Mateusz Morawiecki, član največje koalicijske partnerice Pravo in pravičnost (PiS), na vrhu EU v četrtek in petek privolil v kompromisno rešitev.
Toda vodja stranke Združene Poljske Zbigniew Ziobro, prav tako pravosodni minister, je v soboto na novinarski konferenci povedal, da je vodstvo stranke glasovalo, da ostane v vladajoči koaliciji.
“Glasovanje je bilo tajno in z 12 glasovi proti osmim je bil zavrnjen eden od predlogov naših kolegov za izstop iz koalicije,” je dejal Ziobro, čeprav je ponovil, da njegova stranka nasprotuje kompromisu Morawieckega.
“Menimo, da je premierjeva odločitev napaka … mislimo, da obstajajo stvari, ki jih ni mogoče meriti z denarjem,” je dejal.
Ziobro je arhitekt pravosodnih reform, ki so Poljsko postavile v konflikt z EU, za katero kritiki menijo, da želi povečati politični nadzor nad sodišči.
Druga koalicijska partnerica Sloga, ki jo vodi podpredsednik vlade Jaroslaw Gowin, zagovarja bolj centristični in proevropski pristop.
Sloga je podprla proračunski kompromis EU.
Kaj prinaša kompromis?
S kompromisom odločitev, da se dodelitev evropskega denarja poveže s spoštovanjem vladavine prava, ne bo uveljavljena, dokler je ne odobri Sodišče EU.
Uredba o mehanizmu vladavine prava je ostala nespremenjena, Madžarska in Poljska pa sta z razlagalno izjavo dobili zagotovilo, da se bo mehanizem uporabljal objektivno in nepristransko.
V skladu s to izjavo Komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo o pogojnem mehanizmu, dokler ne bo razvila smernic za uporabo mehanizma, te smernice pa bodo lahko dokončne šele po odločitvi Sodišča. To pomeni, da ni odločitve o sankcijah pred odločitvijo Sodišča.
V skladu s sprejeto rešitvijo je “uporaba mehanizma pogojevanja objektivna, poštena, nepristranska in na dejstvih utemeljena”, pri čemer bodo vse države članice obravnavane enako in brez diskriminacije.
Mehanizem pogojevanja bo veljal samo za programe, ki se financirajo iz novega večletnega proračuna (MFF) in načrta za oživitev gospodarstva, ne pa tudi za projekte, ki se financirajo iz sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.
Pred tem je bilo predvideno, da bo mehanizem veljal za vsa plačila iz evropskega proračuna, ki se začnejo 1. januarja 2021, vključno s financiranjem iz sedanjega večletnega finančnega okvira, iz katerega se lahko porabijo sredstva za naslednja tri leta.
V praksi to pomeni, da mehanizma ni mogoče uporabiti pred letoma 2022 ali 2023, ko se bo začelo izvajanje projektov po novih programih iz naslednjega sedemletnega proračuna.
Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 je vreden 1.074 milijard EUR, izredni instrument za okrevanje, imenovan EU naslednje generacije, pa 750 milijard EUR, od tega bi bilo 390 milijard EUR dodeljenih državam članicam kot nepovratna sredstva in 360 milijard EUR prek ugodna posojila.