“Službe še nimam. Sem se pa prejšnji petek javil na razpis za direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve…” – Ivan Gale na Facebooku o tem, da se je prijavil na razpis za direktorja ZRSBR, kjer so ga vrgli iz službe

Ivan Gale, ki je trenutno še vedno brez službe, je na Facebooku objavil daljši zapis, v katerem potrjuje, da se je, potem ko so ga vrgli iz službe na Zavodu za blagovne rezerve, prijavil za direktorja omenjene institucije. Poleg sedanjega v. d. direktorja Tomija Rumpfa je edini prijavljen kandidat. Izbira bo težka, saj sva oba v več predkazenskih postopkih, ugotavlja Gale. Gale je v kritičnem zapisu obračunal s sedanjo vladajočo politiko.

Ivan Gale: “Dovolj je”. “Službe še nimam. Sem se pa prejšnji petek javil na razpis za direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve. Menda sem poleg v. d. direktorja Tomija Rumpfa edini prijavljen kandidat. Izbira bo težka, saj sva oba v več predkazenskih postopkih. Sicer pa sem na delovno sodišče vložil tožbo zaradi nezakonitosti izredne odpovedi moje pogodbe o zaposlitvi. Pomoč pri tem mi je ponudila odvetniška pisarna Potočnik in Prebil, za kar se jim resnično zahvaljujem. Kdaj se bo zadeva premaknila naprej, pa je odvisno tudi od ukinitve vladne blokade delovanja sodišč,” je med drugim zapisal Gale.

Čeprav je EU objavila direktivo oziroma nova vseevropska pravila za boljšo zaščito žvižgačev od leta 2021, Gale ugotavlja, da za žvižgače v Sloveniji ni dovolj poskrbljeno.

EU bo, vsaj tako je predvideno v direktivi, žvižgačem zagotovila visoko raven zaščite v številnih sektorjih, ki med drugim zadevajo javna naročila, finančne storitve, preprečevanje pranja denarja, varnost proizvodov in prevoza, jedrsko varnost, javno zdravje, varstvo potrošnikov in varstvo podatkov.

Svet je uradno sprejel nova pravila o zaščiti žvižgačev. V skladu z novimi pravili bo treba tako v javnih in zasebnih organizacijah kot pri javnih organih vzpostaviti varne kanale za prijavo nepravilnosti. Obenem bo v skladu z direktivo zagotovljena visoka raven zaščite žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, nacionalni organi pa bodo morali ustrezno obveščati državljane in državljanke ter usposabljati javne uslužbence in uslužbenke glede obravnave primerov žvižgaštva.

Glede na to, da bodo morale države članice nova pravila v dveh letih prenesti v nacionalno pravo, to za Galeta seveda ne bo več aktualno, zato računa, da bo dobil postopek na sodišču.

“Je pa vsaka izkušnja za nekaj dobra. Spoznal sem, v kako nezavidljivem položaju se lahko znajdejo ljudje, ki jih povračilni ukrepi delodajalcev oropajo prihodka in dostojanstva. Za žvižgače v Sloveniji ni zadovoljivo poskrbljeno, evropska direktiva še ni implementirana. Večini ostane samo pravdanje in upanje, da bo zadeva na sodišču čim prej zaključena. Ta čas pa zna biti za posameznika in njegovo družino poguben. Tudi v tovrstnih primerih je potrebno ljudem pomagati in jih zaščititi. Če zanje ne poskrbi država ali kakšna druga organizacija, zakaj ne bi sam pomagal narediti premika na tem področju. Računam tudi na vašo pomoč. Več kmalu….”.

DOVOLJ JE…
Več kot mesec je že minilo od četrtkovih nasilnih protestov, ko me je predsednik vlade na svojem Twitter profilu proglasil za „miroljubnega“ protestnika, ki s svojo tolpo razbija po Ljubljani. Takrat se je na Trgu republike zbralo zgolj nekaj sto protestnikov in verjetno prav toliko policistov. Na začetku je bilo mirno in hladno. Občasno je bilo slišati kak vzklik proti vladi, nekaj udeležencev protesta so legitimirali in odpeljali. En par srednjih let so obravnavali z nepotrebno grobostjo. Med množico se je pojavilo nekaj provokatorjev, ki so izzivali in napadali ostale protestnike, novinarje in policiste. Večino udeležencev protesta sem videl prvič, je pa bilo kar precej tudi „petkarjev“. Nato so policisti začeli s „čiščenjem“ Trga republike in dosegli, da se je množica raztepla po celotnem središču mesta. Po moje je to bila napaka. Enako sprehod odstopljenega ministra po središču mesta. Žal mi je, da sem bil ob njegovem prihodu že kar nekaj časa doma in ga nisem mogel pozdraviti na ulicah Ljubljane (sarkazem). Tudi ne vem, kakšne varnostne svetovalce oz. sodelavce ima minister za notranje zadeve, da mu ne preprečijo prihoda med nasilne protestnike. Dvomim pa, da sploh koga posluša. Človek, ki mu je Uradni list RS neobvezna priloga Twitter računa njegovega nadrejenega, pa tega verjetno niti razume ne. Krivi so mediji, krivi so ljudje, kriv je Marko Potrč. Očitno je že pozabil, kako je celotna vlada še spomladi spodbujala k kazenskemu pregonu Marjana Šarca, ki naj bi bil kriv za takratno stanje. Kaj potem reči zdaj? Krivo je Ustavno sodišče RS. Krivi so prepošteni zdravniki. Ja, zelo enostavno je kazati s prstom na druge. Pred nekaj tedni sem si na sprehodu po gozdu strgal hlače – „Presneti Šarec!!“ – približno taka je miselna logika vladajočih.

Ustavno sodišče RS je končno nastavilo ogledalo oblastnikom s svojo nedavno odločbo o šolanju na daljavo, ko je odločilo, da vladni sklepi sploh niso začeli veljati. Morda skrbi, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič kot edini imel drugačno mnenje. Ni pa potrebno biti posebej odprte glave, da pridemo do ugotovitve, da takšne demontaže pravnega sistema, kot ga doživljamo od marca letos dalje, v zgodovini samostojne Slovenije še ni bilo. Dobesedno norčevanje s strani oblastnikov. Predpisovanje astronomsko visokih kazni za protestnike in kršitelje ukrepov. Poskus uničujočega preoblikovanja medijske krajine. Napad na demokratične institucije. Sramotenje v tujini. Pri tem pa še kar ne prenehajo z neprestanim rožljanjem s povračilnimi ukrepi proti vsem, ki razmišljajo drugače ali si upajo spregovoriti na glas.
Izbris Zlatka – ne glede na to, kaj si kdo o njem osebno ali o njegovih dejanjih misli – odločba, s katero so ga izbrisali iz razvida samozaposlenih v kulturi, je sramotna in predstavlja vse tisto, kar država ne bi smela početi. Država se ima čas ukvarjati z ustrahovanjem Jadranke Juras. Ima čas za ciljne nadzore Jaše Jenulla. Maršal Twitto je pred kratkim preko svojega hišnega odvetnika opomnil Tjašo Prošek, da krši njegove osebnostne pravice. Je pa morda tudi mene spodbudil, da mu pošljem kakšno odvetniško pošto v zvezi z njegovim čivkom, s katerim me je proglasil za „miroljubnega“ pouličnega razbijača. Kot sem že povedal, sam menim, da sem na svoj najslabši dan miroljubnejši od predsednika vlade, medtem ko ta spi. Kaj vse ta vlada krši, je nemogoče našteti. Če je svoje državljane prestrašila do te mere, da se jih pod pretnjo visokih kazni večina ne upa več priti na proteste, pa jih verjetno ne bo uspela v celoti ustaviti in utišati.
Še vedno verjamem v pravno državo. Kaj veliko drugega mi niti ne preostane. Upam, da se ljudje ne bodo bali vlagati pravnih sredstev proti odgovornim. Menim, da je v teh časih potrebno konkretno pravno bičanje arogantne oblasti. Ne strinjam se z bivšim premierjem Cerarjem, ki je pred kratkim rekel nekaj v smislu, da zdaj ni čas za tožbarjenje. Jaz pravim, če ne zdaj, kdaj pa? Ko nam bodo omejili gibanje do te mere, da se bomo lahko vrteli samo še okoli lastne osi? Ko bomo jugozahodna madžarska provinca? Kdaj? Če parafraziram Benjamina Franklina – če se bomo na račun (pretirane) varnosti odrekli svobodi, bomo na koncu ostali brez obojega. Upam, da se bo v pravnih postopkih prebilo zid kolektivne politične odgovornosti in se bo ugotavljalo, kdo konkretno je za kaj odgovoren. Prihaja čas, ko bo moral kdo obleči morda tudi zebrasto uniformo. Govorim o vseh tistih, ki so pri svojih odločitvah (namerno) spregledali številna priporočila stroke in se namesto z epidemiološko situacijo ukvarjali z vznemirjanjem javnosti. Pa še to – naslednji teden, v sredo 16.12.2020, bo pod okriljem Odvetniške zbornice spet dan odvetniške pravne pomoči pro bono. Več o tem na: http://www.odv-zb.si/…/dan-odvetniske-pravne-pomoci-pro…. Izkoristite priložnost, častni pokrovitelj je nihče drug kot predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor! S tega mesta pozivam tudi vse odvetnike ter pravne in druge strokovnjake, da s svojim brezplačnim vložkom pomagajo ljudem, ki jih je kakorkoli neupravičeno prizadelo vladno lomastenje.
Pred časom je imel predsednik vlade pesniški izliv (ali pa mu je eden od mladoletnih sinov vdrl v Twitter račun, kar glede na nivo umetniškega izraza niti ni nemogoče) in napovedal prihod zime. Da bo ta resnično trda in dolga, je naznanil sneženi falični spomenik di(c)ktatorski vladi na Trgu Republike, ki pa žal ni stal dolgo. Naša oblast ne podira samo črnih rekordov ampak tudi bele penise.
Še enkrat k zaupanju. Da je to ključno, je ta teden ugotovil tudi Zdravko Počivalšek, stečajni upravitelj SMC. Vlada ga ne uživa več veliko (zaupanja, ne Počivalška). S stalnim neupoštevanjem lastnih ukrepov pa nezaupanje še poglablja. Imamo šefa NIJZ, ki zaradi utrujenosti ne nosi maske. Imamo vladnega govorca, ki si kar pred televizijskimi kamerami v zaprtem prostoru v prisotnosti drugih snema masko. In potem se od nas pričakuje, da jim bomo sledili, kimali in molče opazovali razgradnjo države. Ja, pa kaj še! Zgledi vlečejo, pravijo. Neštetokrat so bili petkovi kolesarji krivi za širjenje okužb, vsaj po mnenju desnosučnih medijev. Večina kolesarjev prihaja iz Ljubljane, Ljubljana pa je trenutno po številu okužb na 100.000 prebivalcev ena izmed manj obremenjenih. Odkar ni kolesarjev, je treba iskati krivca drugje. Vlada je ustrelila mimo s popolnim zaprtjem šol, prepovedjo gibanja med občinami in uvedbo policijske ure. Tudi nošenje mask na prostem ni smiselno, sploh takih mask, ki ne nudijo ustrezne zaščite. To se zgodi, ko se stroko postavi na stranski tir. Kriminal sam po sebi je, da v teh časih vodja strokovne skupine v boju proti C-19 ni epidemiolog. Ali pa, da bi bil epidemiolog vsaj vodja NIJZ. Tako pa imamo na čelu strokovne skupine strankarsko vojakinjo, ki želi svoje komunikacijske in vodstvene »veščine« nadgraditi še kot predsednica zdravniške zbornice. NIJZ vodi poslušni in zmedeni možakar, ki si je pred odhodom v pokoj prišel dvignit osnovo za odmero pokojnine. Edini epidemiolog, ki je še imel nekaj vpliva na odločevalce, je pred kratkim sestopil z vlaka. Je pa ga. Beovič kar sama ocenila, da njen odstop ne bi pripomogel k izboljšanju epidemiološke slike. Nekaj več samokritike vendarle ne bi škodilo, ga. Beovič!
O vladnih bedarijah je ta teden spregovoril celo minister Počivalšek. Če se ne bi tedensko pojavljale, bi bila trenutna vlada odlična, je dejal. Človek se še kar slepi. Da je vlada hitra in učinkovita, kot sam pravi, sem občutil tudi na lastni koži, ko sem neupravičeno čez noč ostal brez službe. Je pa zdaj božič res pred vrati, država pa še vedno nima ne golfov ne mercedesov. Mogoče pa si lahko pomagamo s Karlovim porschejem?
Vladniki so se po mnogih mesecih spomnili, da bi bilo morda smiselno pogostejše testiranje v DSO in zdravstvenih ustanovah. Seveda se tega nikakor niso mogli domisliti prej, zato je bilo potrebno pol milijona testov naročiti po hitrem postopku. Na povabilo. Rok za oddajo ponudbe en dan (!). Ko sem si ogledal oddajo Tarča pretekli teden o načinu nabav ljubljanskega UKC, sem presenečen ugotovil, da je bilo poslovanje Zavoda spomladi proti njim celo zgledno v nekaterih delih. Pa sem mislil, da to ni možno. Kriza in nuja sta vedno priložnost za dober zaslužek. Lep primer je športni psiholog Tušek, ki je prišel do odličnega posla s celjsko bolnišnico. Da ena lastovka še ne prinese pomladi, smo že vedeli, da pa ena tiskovka prinese brezskrbno leto, pa še ne. In potem poslušamo izgovore, da so bile za izvedbo njegovega posla potrebne večmesečne priprave. Dozdeva se mi, da bo aktualna vlada drugi blok jedrske elektrarne naročila kar z naročilnico.
Minister Gantar se v zadnjih dneh zavzema za popolno zaprtje države in toži nad stanjem, v katerem smo se znašli. Prav on je po moje zelo visoko na spisku krivcev za trenutno stanje. Se spomnim še časa nabav zaščitne opreme spomladi, kako so se na MZ z vsemi štirimi upirali temu, da bi bilo aktivneje vključeni. Očitno Gantar tudi težko sodeluje s svojimi sekretarji. Sploh če se kak upre pri nameri, da bi prišlo do sprejetja sprememb na področju akreditacije zdravstvenih izvajalcev, s čemer bi se zelo verjetno povečali prihodki akreditacijskega podjetja, katerega solastnik je Dorijan Marušič, Gantarjev prijatelj. G. Marušič je v intervjuju za Primorske novice v začetku leta na vprašanje, zakaj je slovenski zdravstveni sistem v slabem stanju in zakaj imamo dolge čakalne dobe, odgovoril: “Ker imamo tako državo, tak volilni sistem, take predstavnike in ne nazadnje, ker smo pohlevni in pridni. Bob Marley je že zdavnaj rekel: ‘Get up, stand up for your rights’, ‘Vstani in se bori za svoje pravice’.” Vse lepo povedano, samo jaz mu žal ne verjamem preveč. Leta 2011, ko je bil g. Marušič minister za zdravje, sem bil na MZ kot svetovalec vodje projekta e-zdravje. Moje bivanje tam ni bilo dolgo. V treh mesecih zavzetega dela sem odšel brez enega tolarja. Imel sem svojo pisarno, imel sem obljubljeno pogodbo o zaposlitvi. Očitno pa nisem bil dovolj ubogljiv in prilagodljiv. Pa še dobro, da se je tako končalo. Mi ni bilo potrebno več sodelovati pri pripravi razpisov, po katerih bi neka ožja strokovna skupina lahko pobrala več milijonov evrov davkoplačevalskega in evropskega denarja. Grenka izkušnja.
Vladajoči politiki so po večini veliki dvoličneži, ki govorijo eno, delajo pa povsem nasprotno (tudi v opoziciji jih je veliko). Daljši staž ima stranka, slabše je, vsaj tak občutek imam. Še posebej prezentativen primer dvoličnežev so poslanci SMC in DeSUS. Vsi bi morali zaradi izdaje večinskega dela svoje volilne baze nositi majice s podobo evropskega poslanca Jozsefa Szajerja iz stranke Fidesz. Pa nikakor ne ciljam na spolno usmerjenost, ampak delovanje v nasprotju z javno izraženimi mnenji, s katerimi nagovarjajo svoje volivce. Da se jim gre za javno dobro, jim danes verjame malokdo. Pomembna so omrežja, ki jih je potrebno nahraniti. Še bolj pa lastna korist. Če se ob tem zgodi še kaj dobrega za narod, pa je to stranski učinek in ne primarni cilj. Zdaj čakamo, če se bodo v enem letu še drugič prodali.
Nikoli pa si ne bi mislil, da se bo v vlogi potencialnega rešitelja st/r/anja v državi kdaj pojavil Karel Erjavec. To pove, kako nizko smo kot država pristali. Iskreno povem, da sem bil vesel, ko se je g. Erjavec v začetku leta poslovil iz politike. Zdaj me je skoraj sram priznati, da upam, da bo pripomogel h koncu politične more.
Demokracijo bi bilo potrebno ukiniti. Tisto z velikim D, ki izhaja enkrat na teden. Rasizma ne potrebujemo. Je pa pričakovan, saj ga največja vladajoča stranka ves čas bolj ali manj odkrito podpihuje. Državni sekretar za državno varnost Žan Mahnič je prepričan, da Evropa potrebuje samo belopolte ženske. Premalo se zavedamo, za kako nevarne stvari gre pri tem. Še posebej, če jih izjavi človek na njegovem položaju. Njega in Hojsa si z lahkoto predstavljam v vlogi dobro zastraženih upraviteljev koncentracijskih taborišč. Verjetno bi uživala. Predsednik Pahor pa bi taboriščnikom dnevno delil nasvete, kako naj bodo strpni in da se je potrebno pogovarjat. Seveda bi bil zadolžen tudi za krizno upravljanje z Instagramom.
Prejšnji teden sem bil zaradi slabega počutja in povišane telesne temperature že drugič na testu na C-19. Prvič sem bil testiran marca letos. Tudi tokrat sem bil negativen.
Službe še nimam. Sem se pa prejšnji petek javil na razpis za direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve. Menda sem poleg v. d. direktorja Tomija Rumpfa edini prijavljen kandidat. Izbira bo težka, saj sva oba v več predkazenskih postopkih. Sicer pa sem sem na delovno sodišče vložil tožbo zaradi nezakonitosti izredne odpovedi moje pogodbe o zaposlitvi. Pomoč pri tem mi je ponudila odvetniška pisarna Potočnik in Prebil, za kar se jim resnično zahvaljujem. Kdaj se bo zadeva premaknila naprej, pa je odvisno tudi od ukinitve vladne blokade delovanja sodišč.
Je pa vsaka izkušnja za nekaj dobra. Spoznal sem, v kako nezavidljivem položaju se lahko znajdejo ljudje, ki jih povračilni ukrepi delodajalcev oropajo prihodka in dostojanstva. Za žvižgače v Sloveniji ni zadovoljivo poskrbljeno, evropska direktiva še ni implementirana. Večini ostane samo pravdanje in upanje, da bo zadeva na sodišču čim prej zaključena. Ta čas pa zna biti za posameznika in njegovo družino poguben. Tudi v tovrstnih primerih je potrebno ljudem pomagati in jih zaščititi. Če zanje ne poskrbi država ali kakšna druga organizacija, zakaj ne bi sam pomagal narediti premika na tem področju. Računam tudi na vašo pomoč. Več kmalu….
Ostanite pravi!