Večernji list: Za hitro železniško progo od Čakovca do Zagreba 400 milijonov evrov, bodo Slovenci komplicirali? – TOPNEWS.si

Večernji list: Za hitro železniško progo od Čakovca do Zagreba 400 milijonov evrov, bodo Slovenci komplicirali?

Večernji list: Za hitro železniško progo od Čakovca do Zagreba 400 milijonov evrov, bodo Slovenci komplicirali?

Proga bo povezala z najkrajšo potjo Dunaj z Zagrebom in Reko, kar bo dvignilo konkurenčnost reškega pristanišča, pravi Radimir Čačić, njegova Narodna stranka-Reformisti pa pričakujejo pritisk Slovenije zaradi luke Koper

Približno 60 kilometrov železnice, od tega 17 kilometrov povsem novih, elektrifikacija, gradnja dveh tirov, postaj, postajališč, predorov … To je projekt, ki so ga potisnili župani na severu Hrvaške, vreden, pravijo, več kot gradnja Pelješkega mostu. Za strateški državni projekt povezovanja mest z vlaki na koridorju Čakovec – Varaždin – Lepoglava – Krapina – Zabok – Zagreb bo potrebnih približno 400 milijonov evrov. Pot iz Čakovca do Zagreba bi tako skrajšali s treh na manj kot eno uro. Pripravlja se študija izvedljivosti in pripravljajo se rešitve za povezavo železnic Zabok – Krapina in Varaždin – Golubovec, najzahtevnejših odsekov. Velik del železnice bi šel skozi predore ali viadukte, kmalu pa pričakujemo tudi predlog treh variant te povezave.

“To je daleč najpomembnejši projekt Varaždinske županije. Spoštovali bomo stroko, sprejeli predlagano različico in odstranili drobne lokalne interese, ker je to v strateškem interesu te države. Za vsako naložbo v tovrstni javni prevoz je donosnost štirikrat višja in predstavlja močno naložbo v prihodnost Hrvaške. V tej regiji letno potuje približno dva milijona ljudi po železnici, od skupno 20 milijonov na hrvaški ravni, po zaključku projekta pa le na novi progi pričakujejo približno 12 milijonov potovanj na leto, kar bistveno poveča gospodarski potencial Hrvaške in te regije, je poudaril Radimir Čačić.

Še posebej zahteven odsek je t.i. priključek Lepoglava, nova železnica od Lepoglave do Krapine. Dunaj bo povezal z Zagrebom in Reko po najkrajši poti, kar bo, poudarja Čačić, dvignilo tudi konkurenčnost reškega pristanišča.

“Zdaj se soočamo z velikim investicijskim ciklom v železnico. Vrednotenje vseh železniških projektov je v teku, križišče Lepoglava kot ključ za povezovanje treh okrajev z Zagrebom pa je vključeno med prednostne naloge. Stroka bo kmalu predlagala različice, po vključitvi JASPERS-a in njihovi odobritvi pa bomo imeli visoko stopnjo jamstva, da bomo lahko dobili denar iz evropskih skladov za njegovo gradnjo,” je na nedavni okrogli mizi o Lepoglavi povedal pomočnik ministra za morje, promet in infrastrukturo Alen Gospočić. Medžimurski župan Matija Posavec je spomnil, da je bila prva hrvaška železnica zgrajena na območju Medžimurja pred 160 leti. “Koliko smo se premaknili od takrat, če vemo, da je danes naša povprečna hitrost potniških vlakov na Hrvaškem 58 kilometrov na uro?” zastavlja retorično vprašanje Posavec. Ko bo projekt končan, bi morali vlaki voziti do 160 kilometrov na uro. Milan Brkić, direktor Rail Cargo Carrier, največjega zasebnega tovornega železniškega prevoznika, podpira ta projekt, ki bo tovornim prevoznikom omogočil boljšo povezavo z Madžarsko, Avstrijo, Češko in Poljsko. “Potrebujemo logistične centre, ker jih na Hrvaškem nimamo za 700-metrski vlak, kar je v Evropi normalno,” je poudaril Brkić. Tri severne županije in HŽ Putniški prevoz delajo tudi na projektu integriranega potniškega prometa. V načrtu je, da lahko potnik v nekaj letih kombinira vlakovno in avtobusno linijo z eno samo vozovnico.
Čačićevi Reformisti trdijo, da ekonomski kazalniki kažejo, da se bo vsaka kuna, vložena v delovanje železniškega prometa, pomnožila s štirimi kunami z neposrednimi in posrednimi učinki v industriji, izobraževanju in drugih sektorjih.

“Čeprav lahko s strani Slovenije pričakujemo resno obstrukcijo, ki seveda ščiti njen interes, torej predvsem interese koprskega pristanišča, bi izvedba tega projekta pomenila velik strateški in gospodarski korak naprej pri povezovanju Reke in srednje Evrope. Enako pomembno je, da EU močno podpira naložbe v cenejše in okolju prijaznejše rešitve, zato je kljub temu, da je vrednost tega projekta okoli 400 milijonov evrov, mogoče financirati s sredstvi EU do 85 odstotkov,” je dejala poslanka Natalija Martinčević, ki od vlade pričakuje, da bo projekt pripravila do začetka nove kuverte EU 2021-2027. To je, “je zagrozila”, tudi eden ključnih pogojev podpore reformistov sedanji vladi.

COMMENTS

Wordpress (0)