(VIDEO) Napad na Galeta v Izoli odprl Pandorino skrinjico vsesplošnega obtoževanja – Kaže, da so padli še zadnji filtri pri komunikaciji na družbenih omrežjih
Čeprav bi bilo po petkovem incidentu v Izoli pričakovati, da bodo aktivisti ustavili konje in se zamislili, kam lahko pripelje verbalno nasilje, pa se sovražnosti na družbenih omrežjih stopnjujejo.
Izpostavljeni uslužbenec Zavoda za blagovne rezerve Ivan Gale pa ni v središču pozornosti samo zaradi petkovega incidenta v Izoli, ampak tudi, ker je na tožilstvo vložil ovadbo zoper ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška ter direktorja zavoda Tomija Rumpfa.
Očita jima negospodarno rabo javnih sredstev ob več milijonskem poslu za dobavo zaščitnih mask s podjetjem Hmezad TMT.
Gale v ovadbi Počivalšku in Rumpfu očita, da sta podjetje Hmezad TMT neupravičeno favorizirala in tako kršila predpise, državo pa oškodovala za več milijonov evrov, ker nista poiskala boljše ponudbe.
Marjan Šarec pa je na spletni strani LMŠ objavil zapis z naslovom: “Nam je pomembno, kakšna vlada je in koliko lahko naredi. Dobrega, ne škode.” V tem kontekstu je zanimiv tudi del, ki ga namenja protestom.
“Petkovi protesti so postali stalnica v Ljubljani in nekaj drugih krajih po Sloveniji. Naj mi bo na tem mestu kot politiku nekaj besed nameniti omenjenemu dogajanju, čeprav bom verjetno deležen marsikatere krepke besede, a tega sem že vajen.
Pred prvim kolesarjenjem je bil podan poziv političnim strankam, da politiki niso zaželjeni zraven, vsaj ne vidnejši, da si ne bi delali reklame. En dan prej sem poklical Jašo Jenulla in mu zagotovil, da ne jaz ne naši člani ne bomo prisotni, sploh pa ne pod znamko LMŠ, saj bomo željo kolesarjev, kdor koli že bodo, upoštevali. Tako je tudi bilo. Tisti, prvi petek in tudi vse naslednje”.
Marjan Šarec:
Petkovi protesti so postali stalnica v Ljubljani in nekaj drugih krajih po Sloveniji. Naj mi bo na tem mestu kot politiku nekaj besed nameniti omenjenemu dogajanju, čeprav bom verjetno deležen marsikatere krepke besede, a tega sem že vajen.
Pred prvim kolesarjenjem je bil podan poziv političnim strankam, da politiki niso zaželjeni zraven, vsaj ne vidnejši, da si ne bi delali reklame. En dan prej sem poklical Jašo Jenulla in mu zagotovil, da ne jaz, ne naši člani ne bomo prisotni, sploh pa ne pod znamko LMŠ, saj bomo željo kolesarjev, kdor koli že bodo, upoštevali. Tako je tudi bilo. Tisti, prvi, petek in tudi vse naslednje.
Tedni so tekli, vmes se je dogajalo marsikaj in tako smo zakorakali že globoko v avgust, kmalu bo konec poletja in dopustov. Komentatorji napovedujejo (kot vsako leto) vročo politično jesen.
Zdaj pa nekaj mojih opažanj okrog dogajanja. Opazno je, da se LMŠ še vedno drži takrat obljubljenega (razen ob dnevu državnosti, ampak takrat je bila druga situacija), medtem ko so nekatere stranke odkrito prisotne. Vmes nisem slišal poziva, ki bi vabil opozicijske stranke k aktivni udeležbi na petkovih protestih. Ampak to zgolj kot opažanje.
Drugo, kar sem opazil je, da ljudje radi rečejo, da je VSA politika zanič, da samo krade, se samo prepira in podobno. Da je opozicija sprta, da ne sodeluje…Opozicija sodeluje, kolikor lahko in kolikor ima glasov v parlamentu. Seveda pa nismo ena stranka. Smo štiri različne stranke, s svojimi različnimi pogledi. Tudi različnega izvora in nastanka. A to ne pomeni, da smo sprti. V politiki je pač tako, da smo si hkrati tekmeci in partnerji. Tudi, če bi imeli v državi samo eno stranko, bi bila trenja znotraj te, ene stranke. Tako je že skozi vso svetovno zgodovino. Sanjati o demokraciji brez strank in parlamenta je sicer romantično, vendar nerealno. Imamo Ustavo, ki jo lahko spreminja le Državni zbor.
Tretje, kar sem opazil je, da se je tudi protestnikom zgodilo, da so neenotni. Upam, da se vsi spomnimo, kje se je vse skupaj začelo in s kom. Ivan Gale je bil tisti, ki je spregovoril o “mutnih” poslih pri nakupih zaščitne opreme. Takoj po oddaji Tarča na RTV SLO (ki je danes tudi zaradi tega sama tarča barbarskih poskusov discipliniranja) je bila na FB ustanovljena “Skupina podpore Ivanu Galetu”, kamor se je včlanilo že skoraj 80.000 članov, ki dnevno pišejo svoje prispevke. Včeraj so ga pa v Izoli še napadli, kar sicer ni nepričakovano.
Prizor, ko Ivan Gale precej osamljen stoji na Trgu republike, medtem ko je večina na Prešernovem trgu, zagotovo ne zbuja vtisa enotnosti. Nasprotno, daje podobo praznovanja rojstnega dneva, kjer je vse krasno, glasba, torta in vse drugo, le slavljenca ni.
Še zadnje, kar sem opazil je, da so nekateri mislili, da bo vlada odstopila, oziroma padla po nekaj petkovih obratih pedal. Ne bo, kajti takega ravnanja v njihovem polju dojemanja sveta ni. Potrebno bo še veliko petkov in veliko naporov vseh, ki si želimo normalne Slovenije.
Veliko vas me je že vprašalo, kaj lahko storite. Lahko enotno protestirate in izražate svoje mnenje. Največ, kar državljanka in državljan lahko storita pa je, da se udeležita volitev, ko do njih pride. Zaman so vsi drugi napori, če na dan volitev rečemo, da so vsi isti in itak nima smisla. Ja, zelo preprosto je to. Gospe Popolne in gospoda Popolnega pa ne v politiki, ne na drugih področjih družbe ne boste našli.
Boste pa našli stranke, ki želijo Sloveniji dobro in stranke, ki vladanje vidijo zgolj kot uveljavljanje lastnih koristi, kar imamo priložnost gledati zdaj. Zaman je izgovarjanje strank, ki so šle v vlado, da so morale, ker sem odstopil. Morale so, da. Vendar zato, ker je nekaterim osnovno poslanstvo, da so v vladi, ne glede na to, kakšna in katera je. Če bi bilo še enkrat, bi storil isto, ker sem ravnal po svoji vesti.
Nam je pomembno, kakšna vlada je in koliko lahko naredi. Dobrega, ne škode.
Lepo soboto vsem!
V nadaljevanju objavljamo ovadbo, s katero je Ivan Gale ovadil ministra Počivalška in direktorja zavoda za blagovne rezerve Tomija Rumpfa. Gale zatrjuje, da je tako zavod za blagovne rezerve preverjene ponudnike zavračal:
OVADBA
OKROŽNO DRŽAVNO TOŽILSTVO V LJUBLJANI
SLOVENSKA CESTA 41
1000 LJUBLJANA
07.08.2020
KAZENSKA OVADBA
ZARADI
SUMA STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA OŠKODOVANJA JAVNIH SREDSTEV
po drugem odstavku 257.a člena KZ-1
Naznanitelja Ivana GALETA, uslužbenca Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve.
ZOPER
1. Tomija RUMPFA, vršilca dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve
2. Zdravka POČIVALŠKA, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Obrazložitev:
Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve (v nadaljevanju: Zavod) je bil s strani Vlade RS v mesecu marcu 2020 zadolžen za centralno nabavo zaščitne oprema za zaščito pred koronavirusom za celotno državo. V ta namen je s številnimi dobavitelji sklenil pogodbe o nabavi.
V prvem tednu nabav (17. marec – 22. marec 2020) je bilo sklenjenih nekaj pogodb za navadne troslojne maske, ki so primerne za splošno populacijo. Potem je bilo s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ( v nadaljevanju MGRT) rečeno, da naj ne bi več nabavljali mask za splošno populacijo, ampak naj bo poudarek na maskah, ki bodo primerne za potrebe v zdravstvu. To stališče sta meni kot pooblaščencu Zavoda (v času odsotnosti direktorja Zakrajška) posredovala g. Mitja Terče in ga. Andreja Potočnik, člana projektne skupine, ki jo je dne 25.03.2020 ustanovil minister Počivalšek.
Enkrat proti koncu marca letos (ne vem točnega datuma) Potočnikova po telefonu vprašala, če poznam podjetje HMEZAD-TMT d.o.o. iz Ljubljane (v nadaljevanju Hmezad). Vprašal sem jo, če gre za isto podjetje, ki za Zavod dlje časa izvaja prevoze po okvirnem sporazumu na podlagi izvedenega postopka javnega naročila, po katerem je eden izmed podpisnikov okvirnega sporazuma in se ga pozove na oddajo ponudbe ob vsakokratnih potrebah Zavod po prevozih. Takrat Potočnikova o tem ni vedela povedati. Sem ji pa takrat rekel, da če gre za isto podjetje, da ne vem, da bi bilo karkoli z njimi narobe v razmerju do Zavoda. Rekla je, da bo Zavod od njih v kratkem naročil veliko količino navadnih troslojnih mask za civilno rabo in da morajo samo še pridobiti dokumentacijo. Sem jo vprašal, kako to, da je kar naenkrat zasuk v stališču, da Zavod ne kupuje mask za splošno populacijo. Je rekla, da je tako stališče MGRT in tudi Terče kot vodja projektne skupine za nabavo se je s tem strinjal, da se tovrstne maske potrebuje.
Kasnejši potek nekaterih dogodkov do sredine aprila 2020 najbolje povzame zapis g. Lojzeta Černeta v poševnem tekstu. Černe je vodja oddelka za skladiščenje pri Zaovud. Ta zapis je pripravil po tistem, ko sem 15. aprila sodelavcem naročil, da naj vsi popišejo vse zadeve, na katerih smo delali in podajo svoja opažanja, da bi potem zadeve predali nadzornim organom:
»Preko URSZR je Zavod prejel ponudbo podjetja z dne 30.3.2020. Sklenjena je bila pogodba št. 2020-191 z dne 3.4.2020. Pri sklenitvi te pogodbe še posebej pa dodatka k njej izpostavljamo vlogo ga. Andreje Potočnik in g. Mitje Terčeta. Ga Potočnik je v nedeljo 29.3.2020 ob 18.50 poslala ponudbo v pregled na URSZR. Dne 30.3 pa je ponovno urgirala, da je ponudba resna.
Dne 1.4. smo dobili konkretna navodila od ga. Potočnikove kako pripraviti pogodbo, kako bo z bančno garancijo in kontakte vseh strani.
Ker pogodbeni partner ni izpolnil dobave do pogodbenega roka je bil sklenjen dodatek št. 1 z dne 14.4.2020. Od ga. Potočnikove in g. Terčeta smo na veliki petek ob 16 uri, potem ko je pooblaščenec direktorja zavoda g. Ivan Gale že dovolil zaposlenim, da pred praznikom odidejo domov dobili neumestno pripombo, da smo pobegnili ……. …… ….so zaščitna sredstva prihajala v RS v zadostnih količinah, mu je bilo naloženo, da takoj pripravi dodatek k pogodbi, saj je zadeva urgentna. Le to je bilo storjeno ob 16.14 uri, ob 16. 34 uri po pregledu s strani g. Terčeta in g. Galeta pa je bil dodatek poslan ponudniku.
Oba ga. Potočnik in tudi g. Terče sta dobro vedela, da soglasja MGRT ne bomo prejeli do 14.4.2020, saj so tamkajšnji zaposleni prav tako odšli domov in da bi pošiljanja dodatka prav tako lahko počakalo do 14.04.2020….«
Potočnikova je bila v Počivalškovo projektno skupino imenovana za namen koordinacije dela med MGRT in Zavodom. Dejansko pa je bila podaljšana roka nekaterih ponudnikov. Verjetno po navodilu z vrha MGRT. Izjemno »požrtvovalna« je bila predvsem za dobavitelje Public Digital Infrastructure, Geneplanet, Cross Continental in Hmezad-Tmt.
Okrog Hmezada se je ga. Potočnik zelo trudila. Bilo je, kot bi bila njihova prodajna referentka, o čemer obstaja obsežna korespondenca v obliki elektronskih sporočil. V določenem trenutku naj bi na njeno željo celo Zavod pripravljal dokumente in pisal izjave namesto uslužbencev SID Banke, preko katere se je urejala garancija. Sam sem bil jezen, ko nas je Potočnikova obremenjevala še s tem in ji pisal, da naj kar njihovi strokovnjaki to urejajo. Sumim pa, da na SID-u niso vključili veliko ljudi v posle z garancijami, da se ne bi preveč razvedelo in je o tem vedela samo peščica ljudi. V vsaki večji korupcijski zgodbi seveda ne gre brez bank.
Potem sem preko spletnega portala necenzurirano.si izvedel o sklenjenem dodatku s Hmezadom, ki so ga oni verjetno našli javno objavljenega na spletu. Omenjeni portal je objavil o poslih s Hmezadom več novinarskih prispevkov.
Zavod je s Hmezadom sklenil pogodbo št. 2020-191 z dne 3.4.2020. Predmet pogodbe je 22 milijonov troslojnih mask za splošno rabo, cena po pogodbi je 0,56 EUR/kos brez DDV, z rokom dobave do 15.04.2020. Podpisnik pogodbe je bil Černe, ki je tudi imel pooblastilo direktorja Zakrajška za podpisovanje vseh dokumentov v zvezi z nabavami zaščitne opreme. V drugem odstavku 3. člena pogodbe je tudi določeno, da v primeru, da dobavitelj blaga ne dostavi do roka, določenega v pogodbi, ta preneha veljati ter da je dobavni rok bistvena sestavina pogodbe.
Potočnikova mi je slab teden po sklenitvi pogodbe rekla, da Hmezad mask gotovo ne bo uspel pravočasno dobaviti in da bo potrebno skleniti dodatek. Dodatek št. je bil potem (tudi po pritisku Terčeta in Potočnikove) podpisan 14.04.2020. Za Zavod sem bil podpisnik jaz. Pred podpisom je bilo kot pri vseh pogodbah in dodatkih pridobljeno predhodno soglasje ministra oz. njegovega pooblaščenca. Po prvem dodatku je bil dobavni rok podaljšan do 30.04.2020 in kraj dobave spremenjen iz Letališča Jože Pučnik v Državni logistični center URSZR Roje. Prva pogodbena dobava je bila izvedena 16.04.2020 za 1 milijon troslojnih zaščitnih mask. V kontrolnem zapisniku št. 16042020-7-BO z dne 16.04.2020, kontrolne hiše Bureau Veritas d.o.o., je potrjena skladnost dobavljene opreme z pogodbenimi zahtevami. Je pa pod opombami v zapisniku zavedeno, da je bilo z vizualnim pregledom zaščitnih mask ugotovljeno, da te izpolnjujejo zahteve standarda SIST EN 14683:2019+AC:2019, kar izhaja tudi iz predloženega certifikata. Nadalje je zapisano, da tega certifikata ni bilo mogoče preveriti v iskalniku na spletu. V priloženih certifikatih so bili prikriti tudi podatki o proizvajalcu. Naslednja pogodbena dobava je bila opravljena 22.04.2020 in sicer znova za 1 milijon troslojnih zaščitnih mask.Iz zapisnika kontrolne hiše Bureau Veritas d.o.o. št. 22042020/3-AN z dne 22.04.2020 izhaja, da dobavitelj ni predložil certifikata za izkazovanje ustreznosti blaga. Med opombami v nadaljevanju pa je zavedeno, da se na podlagi vizualnega pregleda mask, ki jih je dobavitelj dobavil kot skladne z EN 149, tip FFP1 ocenjuje, da maske ne ustrezajo zahtevam standarda EN 149, temveč gre za troslojne zaščitne maske v skladu s standardom EN 14683. Dobavitelj je predložil tudi poročilo o testiranju, ki ga je dne 12.03.2020 izdal Shenzen ZCT Technology Co. Ltd, ki masko opredeljuje kot skladno z EN 149 za tip FFP1. Iz zapisnika izhaja tudi, da na spletni strani omenjenega kitajskega podjetja ni bilo mogoče preveriti veljavnost poročil o testiranju, iskalnik rezultatov pa tudi ni dal rezultata. Hmezad je priložil tudi vlogo za testiranje po Corona Rapid test, ki jo je proizvajalec 13.04.2020 vložil na Dekra Testing and Certification. Poročilo na dan prevzema ni bilo predloženo. Ker dobavitelj ni predložil certifikata, ki bi dokazoval skladnost s standardom EN 149, so bile maske prevzete kot troslojne zaščitne maske po standardu EN 14863. Do 30.04.2020, ki je bil določen kot skrajni rok za dobavo celotne količine, Hmezad ni dobavil ničesar več.
ŠELE dne 22.05.2020 pa je bil podpisan Dodatek št. 2. Trdno sem prepričan, da ugasle pogodbe ne bi smeli oživljati z novim dodatkom, ampak bi bilo potrebno skleniti novo po predhodnem postopku izvedbe javnega naročila, v katerem bi na podlagi povpraševanja pri več potencialnih ponudnikih za Zavod lahko po mojem mnenju dosegli precej nižjo ceno. Kot izhaja iz točke 0.4. Dodatka št. 2. je Zavod namesto tega dne 07.05.2020 Zavod na Hmezad naslovil poziv, da v roku 8 dni od prejema poziva dobavi celotno pogodbeno količino mask, ker bo v nasprotnem primeru Zavod od pogodbe odstopil.
Pogodba je določala v drugem odstavku 3. člena: »V primeru, da dobavitelj blaga ne dobavi do roka, pogodba avtomatično preneha veljati. Dobavni rok je bistvena sestavina pogodbe.« Dodatek št. 1 je za skrajni dobavni rok določila 30.04.2020. Obligacijski zakonik v poglavju III. PRENEHANJE POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE določa pravne posledice v takih primerih. V 104. členu določa, da če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu. Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev. Če je upnik zahteval izpolnitev pogodbe, pa je ni v primernem roku dobil, lahko odstopi od pogodbe. Ta pravila veljajo tako v primeru, ko sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se bo pogodba štela za razvezano, če ne bo izpolnjena v določenem roku, kot tudi takrat, kadar je izpolnitev pogodbe v določenem roku po naravi posla njena bistvena sestavina. Glede na zgoraj citirano določbo pogodbe je jasno, da je ta s 01.05.2020 ugasnila. Gotovo se ne more šteti, da je Zavod nemudoma obvestil Hmezad-TMT, da zahteva njegovo izpolnitev, če je to storil šele po enem tednu.
Tudi če je šlo za nekoliko specifično situacijo, ker je dobavitelj že pričel z dobavami, bi morala pogodba v neizpolnjenem delu ugasniti. Če pa je bilo Zavodovo stališče že ob izteku roka po prvem dodatku, da so dobavljene maske neustrezne, pa opravljenih dobav sploh ni mogoče šteti kot izvedenih in ustreznih ter tako dobavitelj po pogodbi prav ničesar ni izpolnil in je pogodba v celoti ugasnila 01.05.2020. Pa tudi če bi bile delne nabave ovira za to, da bi pogodba prenehala veljati, to ne pomeni, da lahko dobavitelj izpolni pogodbo, brez da bi bil dogovorjen roka. Zavod mu je 8 dnevni rok dal s pozivom dne 07.05.2020. Pa tudi po tem To je že drugič, ko Hmezad obveznosti ni izpolnil. Zato je popolnoma nerazumljivo, zakaj je Zavod kasneje 22.05.2020 s Hmezadom sklenil dodatek, v katerem se v uvodnih ugotovitvah omenja tudi neke nejasnosti pri pogodbeni opredelitvi predmeta. Če je v prvotni pogodbi pisalo, da je potrebno predložiti certifikate, pa to sploh ni bilo možno (zakaj jih je potem Hmezad sploh predložil in zavajal?), bi se moralo tak pogoj oz. zahtevo šteti za nemogoč in bi morala biti taka določba nična ali neobstoječa, v preostalem delu pa pogodba obveljati. Lahko pa da je zaradi nemogočega predmeta pogodbe celotna pogodba nična, saj je ni mogoče izpolniti. Pogodba bi morala s 01.05.2020 ugasniti, glede do takrat dobavljenih mask bi se lahko eventuelno razčiščevalo, ali ustrezajo naročnikovim zahtevam. Vsekakor pa bi v neizpolnjenem delu pogodba morala prenehati veljati. Pa ni.
Tako se je že »mrtvo« pogodbo z Dodatkom št. 2. protipravno obudilo.
Preveril sem tudi tudi protikoronski zakon, če je v njem kaj, kar bi upravičevalo sklepanje dodatka. ZIUZEOP v 91. členu določa: V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski zavodi ter z drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo, se v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije. Tako tudi ZIUZEOP ne omogoča, da bi ugasla pogodba s Hmezadom veljala tudi po 30.04.2020. Vsekakor je sklenitev dodatka št. 2 prepozna.
Z drugim dodatkom se je nekaj centov znižalo ceno po maski – iz 56 na 52 centov brez DDV. To je dobrih 63,44 centa z DDV. Sam sem recimo masko v lekarni že pred sklenitvijo dodatka dobil za nekaj 75 centov. To je za en sam kos. Za količino 22 milijonov mask bi morala biti cena drastično nižja. Govorimo o čisto drugačni epidemiološki sliki kot 15.04.2020, ko se je podpisoval prvi dodatek. Zavod tudi ni imel pregleda nad ponudbenimi cenami, saj je bil odvisen od podatkov medresorske delovne skupine, ki pa jih ni sporočala, pa Zavod tudi ni mogel skleniti nobene pogodbe mimo njih. V času sklenitve drugega dodatka pa je bila epidemija v iztekanju tudi formalno. Maske za splošno populacijo pa je bilo mogoče tudi v Sloveniji takrat kupiti na vsakem vogalu. Tudi dvomim, da se je Vlada RS izjasnila uradno s spremembo petletnega programa ali pa UO s spremembo letnega programa, koliko navadnih mask je potrebno hraniti v blagovnih rezervah in se je spet kupovalo nekaj na pamet. S programom blagovnih rezerv mora Vlada RS v skladu s 6. členom Zakona o blagovnih rezervah določiti najmanjše količine posameznih vrst blaga, ki morajo biti vedno na razpolago za potrebe preskrbe ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni, in število dni preskrbe s temi količinami.Dostopa do vladnih sklepov nimam.
V konkretnem primeru obstoji sum, da je bilo vrženega stran več milijonov evrov javnega denarja. Očitno je posel s Hmezadom moral biti sklenjen tako ali drugače. Hmezad je dobavil celotno količino 22 milijonov zaščitnih troslojnih mask in zanje tudi prejel plačilo s strani Zavoda.
Mene je čudilo, da je do podpisa drugega dodatka sploh prišlo, saj mi je provoosumljeni pred časom v njegovi pisarni rekel, da je Prešeren (Domen Prešeren je direktor Hmezada) »največji goljuf in lopov«. Prvoosumljeni je na seji Komisije za nadzor javnih financ prejšnji mesec izjavil, da je dodatek podpisal on. Tudi to ni res in ne vem, zakaj je lagal? Dodatek je podpisal drug uslužbenec Zavoda po pooblastilu in ne on. Gre za sodelavca Zavoda, ki ga poznam kot strokovnega, doslednega, pravičnega in varčnega. Očitno pa se je slaba praksa s pooblastili zavlekla tudi v obdobje pod novim vodstvom Zavoda. V pogovoru z ostalimi sodelavci sem izvedel, da si ne upajo nasprotovati prvoosumljenemu. Določeni posamezniki so to storili, pa se ni končalo dobro zanje. En sodelavec je zaradi pritiskov odšel tudi na daljšo bolniško. Podpisnik pogodbe se morda ne spozna toliko na pravniške zanke in je gotovo podpisal v dobri veri. Rumpf je namreč govoril, da bo v nasprotnem primeru Hmezad zoper Zavod vložil tožbo in z njo v celoti uspel, Zavod pa bo moral plačati še stroške postopka. To je ponovil tudi v Državnem zboru in se pri tem skliceval na mnenje prof. dr. Mihe Juharta. Kolikor se spomnim je tudi obljubil, da bo to mnenje preložil na vpogled poslanski skupini LMŠ. Dvomim, da je do danes to tudi storil. Sam sem ga za predložitev omenjenega mnenja tudi trikrat pisno prosil, pa sem dne 06.07.2020 dobil odgovor, da zadeva Javno naročilo za nabavo zaščitne opreme za potrebe obvladovanja COVID-19 ni dodeljena meni v reševanje oz. sodelovanje pri reševanju, zato do dokumentacije (tudi pravno mnenje prof. Juharta), ki je del te zadeve nimam dostopa. Tak odgovor me je razžalostil. Zavod je bil naročnik tega mnenja in je zanj tudi plačal. Ker gre pri tem za informacijo, povezano s porabo javnih sredstev, je ta dostopna vsakomur, ki bi zanjo zaprosil.
Žalostno je, da smo na Zavodu zabredli tako globoko in da se vršilec dolžnosti direktorja svojim podrejenim boji pokazati dokumentacijo, ki je v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja dostopna javnosti. Še vedno se očitno številni vodilni v javnem sektorju ne zavedajo, da osebe javnega prava niso privatna podjetja in ima javnost pravico vedeti, kaj se pri njih dogaja in za kaj ter na kakšen način se porablja javni denar.
Rumpf je v Državnem zboru tudi povedal, da je bilo na dan podpisa drugega dodatka s Hmezadom v skladišču Civilne zaščite v Rojah na zalogi samo še 295.000 troslojnih mask in je zato sprejel odločitev, da se ta dodatek podpiše. Iz te izjave izhaja, da je imel Zavod izbiro, da pogodbo podpiše, ali pa ne. Pred tem pa je bilo rečeno, da je do podpisa moralo priti, da bi se Zavod izognil tožbi. Katera verzija je zdaj prava? In če je bila zadeva za Hmezad na sodišču »vnaprej dobljena«, zakaj se je Hmezad sploh pogajal za znižanje in ni vztrajal pri prvotni ceni. Sploh, če je Domen Prešeren res največji lopov in goljuf, kot zanj pravi Rumpf. Po nekih informacijah naj bi prišlo med Zavodom in Hmezadom tudi do neke poravnave, s katero vsebino pa nisem seznanjen. Je šlo pa verjetno tako pri pogajanjih kot pri poravnavi po mojem mnenju zgolj za neko ustvarjanje vtisa ekonomičnosti.
K vsaki pogodbi za nabavo blagovnih rezerv mora Zavod pridobiti soglasje ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Enako velja tudi za vse dopolnitve in spremembe teh pogodbo Brez ministrovega soglasja tudi ne pride do sklenitve pogodbe ali njenih sprememb med Zavodom in dobavitelji. Minister Počivalšek kot drugoosumljeni je javno večkrat izjavil, da na ministrstvu pri izdaji soglasja pogledajo zgolj to, ali so po planskih dokumentih zagotovljena finančna sredstva. Spet neresnica. Zakaj potem k nekaterim pogodbam oz. dodatkom niso želeli izdati soglasja, k nekaterim pa. Že v vladnem poročilu o nabavah z začetka maja sem poimensko izpostavljen pri dveh dobaviteljih (OECO d.o.o. in MD GLOBAL LOGISTICS d.o.o.), pri katerih je bil pri enem razlog za neizdano soglasje ta, da je »lopov«, pri drugem pa ta, da je prvotno ceno želel preveč zvišati. Če bi res gledali samo na zagotovljena finančna sredstva, se v to ne bi spuščali. Običajno pa je temu tako, ko gre za redne postopke nabav. Takrat je razpis javno objavljen, postopek javnega naročila se izvede z vsemi formalnostmi. Ko je ponudnik izbran in postopek zaključen, Zavod pred podpisom pogodbe to posreduje v predhodno soglasje ministru. Če bi v takih primerih minister soglasje zavrnil, Zavod ne bi mogel izvesti novega postopka javnega naročila, če se okoliščine ne bi bistveno spremenile. To pa bi lahko ogrozilo izpolnjevanje programa oblikovanja blagovnih rezerv. Pri nabavah iz razlogov skrajne nujnosti po 46. členu ZJN-3 pa večine formalnosti ni in se lahko minister tudi vsebinsko spušča v zadeve.
S tem, ko je minister Počivalšek izdal soglasje (sam oz. preko pooblaščenca) k drugemu dodatku s Hmezadom, je bil izpolnjen pogoj, da je lahko dodatek podpisal tudi Zavod. S tem pa je omogočil, da je prišlo do že zgoraj opisanega domnevnega oškodovanja javnih sredstev.
Ivan GALE