Novinarstvo v času koronavirusa: Odpovedi, politični pritisk, omejenost gibanja – TOPNEWS.si

Novinarstvo v času koronavirusa: Odpovedi, politični pritisk, omejenost gibanja

Novinarstvo v času koronavirusa: Odpovedi, politični pritisk, omejenost gibanja

Medtem ko se Evropejci trenutno počutijo preplavljeni z novicami o pandemiji, je novinarstvo od samega izbruha koronavirusa samo po sebi dvakrat bolj prizadeto.

Novinarji so v gibanju omejeni, poleg tega pa jim je zelo omejen dostop do dogodkov, uradnikov, politikov in informacij, poroča EUobserver.

Medtem ko mediji pospešeno izgubljajo prihodke od oglaševanja, saj se podjetja pripravljajo na gospodarski upad, kar predstavlja globalno grožnjo novinarstvu.

Novinarje odpuščajo ali pa se jim ne plača, hkrati pa so nekateri pod vse večjim političnim pritiskom.

“Situacija bo za novinarje postala zelo težka”

“Razmere bodo za novinarje zelo težke,” je za EUobserver v Bruslju dejal Tom Gibson iz odbora za zaščito novinarjev (CPJ). Toda hkrati bo njihova vloga med pandemijo ključna pri posredovanju preverjenih, kakovostnih informacij, je dodal.

Gibson je dejal, da so se nekateri elementi, ki novinarjem tako ali tako otežujejo delo, v času pandemije samo še poslabšali, kot je na primer dejstvo, da so se novinarji znašli v šibkem gospodarskem sektorju, delujejo v izolaciji in v nekaterih primerih, na primer na Madžarskem, pod pritiskom vladnih uradnikov.

“Pomembno vlogo imajo kot korektiv, ki obvešča državljane in sili vlade k preglednosti ukrepov in zavez, h katerim so se zavezale,” je dodal Gibson.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek opozorila, da je “novinarjem zdaj bolj kot kdajkoli prej pomembno, da svoje delo opravljajo svobodno in natančno, da bi se zoperstavili dezinformacijam in zagotovili našim državljanom dostop do ključnih informacij.”

Nočejo se oglaševati poleg virusa

Na terenu pandemija le še dodatno postavlja izzive že tako krhkem ekonomskem modelu, ko časopisi ne zaslužijo več toliko od oglasov in se obračajo k prihodkom od naročnine. Toda ta prehod je počasen in neenakomeren.

Danska vlada razpravlja o tem, da bi razdelila 24 milijonov evrov kot pomoč lokalnim medijem za njihovo reševanje.

Časopisi med pandemijo pridobivajo nove bralce na digitalnih platformah. Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da je varno držati časopis v svojih rokah, se mediji borijo za ustvarjanje oglaševalskih prihodkov.

Guardian je poročal, da bodo časopisi v Veliki Britaniji izgubili 57 milijonov evrov, če bo pandemija trajala naslednja tri mesece, saj oglaševalci nočejo objavljati svojih oglasov ob zgodbah o pandemiji, saj menijo, da so neprimerne vsebine.

Družbene medije, zlasti Facebook in Twitterj (ki sta pogosto nasičena z nevarnimi in lažnimi informacijami o virusu), pa oglaševalci ne obravnavajo tako, poudarja Guardian.

Nekateri lokalni in regionalni časopisi v Veliki Britaniji bi lahko prenehali izhajati zaradi izgube prihodkov zaradi koronavirusne krize.

Gre za globalni trend: News Corp, medijska družba v lasti Ruperta Murdocha, je v Avstraliji začasno ustavila izdajanje svojih 60 časopisov.

Prihodki od oglaševanja na številnih ameriških portalih so padli za kar 50 odstotkov. Nekateri ameriški mediji so od vlade zahtevali posredovanje.

Cenzura

Vendar ne gre samo za ekonomske omejitve.

Več mednarodnih organizacij, ki promovirajo svobodo medijev, je skupaj Svetu Evrope poslalo pismo, da bi jim pomagal pri varovanju prostega pretoka informacij.

Ob sklicevanju na Madžarsko opozarjajo na hitre poteze vlad v kriminalizaciji “promocije lažnih informacij”, ki se lahko uporabi proti novinarjem, ki resnično pomagajo javnosti razumeti krizo in prevzamejo odgovornost.

Organizacije so zaskrbljene tudi zaradi “pretiranih omejitev dostopa medijev do vladnih uradnikov, odločevalcev in zdravstvenih delavcev”, pri čemer so številne vlade zmanjšale ali odpravile fizično prisotnost novinarjev na tiskovnih konferencah.

Navajajo primere Slovenije in Češke, ki so jih celo ukinili.

Zaskrbljeni so tudi zaradi napadov in kibernetskega ustrahovanja novinarjev, ki dvomijo v odgovore vlade na trenutno krizo.

Novinarji brez meja (RSF) so poudarili, da “cenzura med pandemijo ni notranje vprašanje”.

“Nadzor nad informacijami v določeni državi ima lahko posledice po vsem svetu in danes smo žrtve prav tega,” je dejal generalni sekretar RSF Christophe Deloire in ob tem poudaril, da sta bila dva epicentra pandemije Kitajska in Iran, kjer “mediji niso mogli izpolniti svoje dolžnosti” informiranja javnosti “.

RSF je uvedel spletno mesto, ki spremlja vpliv pandemije na novinarstvo.

Novinarstvo na daljavo

Nekaj tega se kaže tudi v Bruslju. Evropska komisija se drži svojih dnevnih konferenc, vendar se vprašanja postavljajo na daljavo, kjer ni možnosti za podvprašanja. Enako velja za javna vprašanja, naslovljena na najvišje uradnike EU.

Nekateri novinarji se počutijo, kot da se gibljejo v “praznem prostoru”, saj je dostop do uradnikov postal otežen. Se pa lahko nekateri pooblaščeni novinarji kljub karanteni gibljejo po belgijski prestolnici.

Mednarodno tiskovno združenje (API), ki predstavlja novinarje, ki poročajo o delu evropskih institucij, vztraja pri večji dostopnosti in neposrednim vprašanjem uradnikom Evropske komisije, vendar je bilo doslej zaradi tehničnih razlogov zavrnjeno.

“Čedalje manj je možnosti, da uradnikom postavljamo zapletena vprašanja,” je povedala Marija Udrescu, dopisnica iz EU za belgijski časnik La Libre Belgique in dodala, “da se tako politiki lažje izognejo neprijetnim vprašanjem.”

COMMENTS

TOPNEWS (0)