Tri milijarde vreden korona paket vlade za blaženje posledic epidemije – Umar pričakuje od 6 do 8 odstotni padec gospodarske rasti v Sloveniji

Vlada je v sinoči okoli pet ur in pol obravnavala prvi obsežnejši zakonski sveženj za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, ki bo po napovedih vreden tri milijarde evrov.

Na novinarski konferenci jih bodo predstavili premier Janez Janša, finančni minister Andrej Šircelj in vodja posvetovalne skupine Matej Lahovnik.

Ministrska ekipa je predlog ukrepov pretresala na Brdu pri Kranju. Sejo je začela v ponedeljek ob 18. uri, končala pa okoli 23.30. Sveženj ukrepov bo po napovedih vreden vsaj tri milijarde evrov in ga bo vlada predvidoma potrdila do petka, nato pa poslala v sprejem parlamentu.

Vlada bo zagotovila toliko finančnih sredstev, kot je treba, da se ohranijo “delovna mesta, socialna stabilnost, gospodarske zmogljivosti, javni servis, potenciali v znanosti, kulturi … in družbi na splošno”, je napovedal premier Janša.

Ukrepi naj bi bili po napovedih vredni najmanj tri milijarde evrov in so med drugim usmerjeni v ohranjanje delovnih mest ter pomoč samozaposlenim, napovedano je tudi nagrajevanje najbolj obremenjenih.

Ukrepi bodo večinoma veljali za marec, april in maj, usmerjeni pa naj bi bili v ohranjanje delovnih mest, pomoč samozaposlenim, izboljšanju likvidnosti podjetij, pomoč ljudem, ki se jim bodo zmanjšali prejemki, in dodatno pomoč podjetjem za zaščito.

Predsedniki koalicijskih strank so v petek uskladili usmeritve za pripravo novega zakonskega svežnja za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, na podlagi katerih so zbrali še predloge ministrstev in svetovalne skupine pod vodstvom Lahovnika.

Sofinanciranje čakanja na delo bi spremenili, pri čemer naj bi bili predvideni dve alternativi: delež državnega financiranja plač in prispevkov delavcev na čakanju bi se zvišal na 80 odstotkov, podjetje pa bi prispevalo 20 odstotkov, ali pa bi se delež državnega financiranja plač zvišal na 80 odstotkov neto plače, podjetje bi po lastni presoji prispevalo dodatek, vse prispevke, tako zaposlenih kot tistih na čakanju, pa bi plačevala država.

Poleg tega naj bi med drugim predlagali, da bi vsem na čakanju odpisali akontacijo dohodnine, odpravili bi zdajšnji pogoj, da mora biti za sofinanciranje države na čakanju 30 odstotkov zaposlenih, nadomestilo za vse bolniške odsotnosti v času epidemije bi od prvega dne kril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nagrade, s katerimi podjetja zaradi težkih razmer stimulirajo delavce in pomenijo presežek neto plače nad zadnjim izplačilom neto plače pred sprejemom ukrepov, pa bi razbremenili vseh dajatev.

Med ukrepi za samozaposlene (sem naj bi uvrstili samostojne podjetnike in druge samozaposlene osebe, direktorje družb z enim zaposlenim, zavarovane pod šifro 040, ne pa tudi popoldanskih s.p.-jev) naj bi predlagali, da so tisti, ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 70 odstotkov neto minimalne plače, v tem obdobju bi se jim odpisali prispevki, zanje bi jih plačevala država, do odmere dohodnine za leto 2020 bi se jim odložilo plačilo akontacije dohodnine.

Za izboljšanje likvidnosti v podjetjih naj bi skupina predlagala garancijsko shemo in odkup terjatev do podjetij od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri čemer bi DUTB-ju zagotovili dovolj sredstev za izvedbo prek dokapitalizacije in/ali poroštva.

Zamrznili bi akontacijo davka na dobiček oz. vnaprejšnjega plačila davka na predvideni dobiček za vsa podjetja ter uveljavljanje pogodbenih kazni za zamude pri izvajanju dobav in storitev po pogodbah z javnim sektorjem. Plačilni roki za plačila zasebnim dobaviteljem iz javnih sredstev bi se skrajšali na osem dni. Predlagali naj bi tudi, da se regres za letni dopust izplača v dveh delih, prvi (ne polovični) del do 30. junija, drugi del pa do 31. decembra, pri čemer bi za letos kot interventni ukrep omogočili, da se oba dela izplačata do 31. decembra.

Za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile (varstva otrok, nezmožnosti prihoda na delo), naj bi predlagali izenačitev s statusom za delavce na čakanju. Delavcu, ki bi v času epidemije izgubil službo, bi od prvega dne avtomatično pripadlo nadomestilo za brezposelnost; ko bi veljavnost ukrepa prenehala, pa bi se mu pravice odmerile po veljavni zakonodaji. Uporabniki javnih storitev, ki se ne izvajajo (npr. vrtci), v času krize ne bi plačevali.

Podjetjem, ki morajo ostati odprta, naj bi po predlogu skupine civilna zaščita, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in drugi pristojni zagotovili potrebne zaščitne ukrepe, možnost nakupa mask, razkužil, usmeritve glede ravnanj. Pristojne institucije naj bi po predlogu tudi izdale smernice za varno delo in ravnanje v primeru pojava bolezni pri zaposlenem.

Predsednik NSi-ja in obrambni minister Matej Tonin je na Facebooku danes opozoril, da pri ukrepih za pomoč v tej krizi ne smejo pozabiti na nikogar. Vladi bo danes predlagal sveženj ukrepov, med katerimi je med drugim tudi predlog, naj država vsem samozaposlenim plača prispevke in jim na račun nakaže finančna sredstva za nujno preživetje, po predlogu NSi-ja 400 evrov.

Prav tako naj država plača prispevke in tolikšna sredstva nakaže vsem preostalim iz zasebnega sektorja, ki v tej krizi še naprej delajo.

Po mnenju NSi-ja pomoč v znesku 400 evrov ustreza približnemu znesku denarno-socialne pomoči. Za tiste, ki delajo, je to nagrada za obremenjenost. Za tiste, ki trenutno ne morejo delati, pa pomoč, da lahko preživijo, je pojasnil Tonin.