Korona paket za preprečitev globoke socialne krize – Kakšni naj bodo ukrepi za pomoč gospodarstvu ob epidemiji novega koronavirusa? – TOPNEWS.si

Korona paket za preprečitev globoke socialne krize – Kakšni naj bodo ukrepi za pomoč gospodarstvu ob epidemiji novega koronavirusa?

Korona paket za preprečitev globoke socialne krize – Kakšni naj bodo ukrepi za pomoč gospodarstvu ob epidemiji novega koronavirusa?

Stranke, gospodarska združenja, zbornice in sindikati vladi posredovali različne predloge ukrepov.

Če je prvi teden minil v znamenju ukrepov proti zajezitvi širjenja koronavirusa, se je nov teden začel v znamenju skrbi za recesijo in gospodarsko krizo, ki jo je za sabo potegnila popolna ustavitev države. Vse bolj namreč postaja jasno, da bo koronavirusu sledila globoka gospodarska kriza, ki bi bila glede na posledice veliko hujša od same bolezni in krize v zdravstvu.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) sta tako ločeno vladi poslali svoje predloge ukrepov za pomoč gospodarstvu v času krize s koronavirusom. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pripravila svoje predloge.

Socialni demokrati, ki so včeraj dobil novega poslanca Franca Trčka iz Levice, so organizirali video okroglo mizo z naslovom: “S pametnim ukrepanjem lahko pomagamo ljudem in preprečimo recesijo”

V nadaljevanju predstavljamo različne predloge, ki so jih na vlado naslovile različne zbornice, politične stranke, sindikalna združenja …

Pomoči morajo biti deležni vsi, ki jo potrebujejo, pri tem pa moramo uporabiti vse razpoložljive vire, da se ljudem in gospodarstvu pomaga ter prepreči globoka recesija, je enotno sporočilo sodelujočih na prvem spletnem pogovoru Socialnih demokratov o predlogih za omilitev socialnih in ekonomskih posledic epidemije. Na prvem spletnem pogovoru, poimenovanem Opozicija, so sodelovali prof. dr. Jože Damijan, dr. Emilija Stojmenova Duh, Goran Forbici in Gorazd Prah, pogovor pa je vodil dr. Jernej Štromajer. Predsednik SD mag. Dejan Židan je pogovor zaključil z napovedjo novih predlogov, predvsem na uvedbo t.i. hibernacije, torej mirovanja podjetij, samostojnih podjetnikov, društev, ustanov in drugih pravnih oseb, v vmesnem času pa bruto plačo zaposlenih financira država, na drugi strani pa pametno uporabo t.i. helikopterskega denarja z odkupom obveznic Evropske centralne banke, ki bi Sloveniji omogočilo financiranje ukrepov v višini približno 10 % BDP, torej 5 milijard evrov, od tega polovico s pomočjo primarne emisije ECB.

Židan je v uvodnem pozdravu na začetku spletnega pogovora poudaril, da je SD pripravljena pomagati, zato je že prejšnji teden vladi izročila nabor predlogov, vendar po njegovih besedah “sodelovanje ne pomeni, da pristajamo na manj svobode, manj demokracije in manj napredka.” To so mejniki, pri katerih po njegovih besedah sodelovanje ni mogoče.

Ekonomist prof. dr. Jože Damijan je uvodoma predstavil svoje projekcije upada BDP: “Prišlo bo do recesije, ki je lahko krajša ali daljša. Če bi zaprli večino industrije za naslednje mesece, bi to pomenilo izpad okoli 6 %, kar je blag oziroma osnovni scenarij, ki bi pomenil uspešno soočenje z omejevanjem virusa. Problem pa je, da ni nujno, da bo tudi v drugih državah enako, kar bi pomenilo, da bi omejevalo naš izvoz. Verjetnejši scenarij je zato, da bo kriza daljša in da se bo gospodarstvo le počasi pobiralo. To bi pomenilo upad v višini 14 – 15 %.” Zato je poudaril, da mora država reagirati bliskovito in z dobrim programom, da se prepreči odpuščanja in stečaje, pri tem pa dvomi v učinkovitost sprejetih ukrepov. Opozarja, da smo lahko na pragu najhujše krize, zato mora država reagirati z vsemi močmi, da se na kratek rok ohranijo podjetja in delovna mesta. Prvi ukrep mora zato biti po njegovem mnenju financiranje celotnih plač, da podjetjem kompenzira izpad prodaje.

Pri tem je spomnil na ukrep Evropske centralne banke, kjer je Sloveniji na voljo za 2,5 milijarde evrov za financiranje ukrepov. “S temi sredstvi lahko financira plače za vsa podjetja in samozaposlenim, ki tak ukrep potrebujejo.” Pri tem je opozoril, da gre za brezplačno financiranje izpada plač, saj domneva, da na koncu tega denarja ne bo potrebno vrniti: “Če vlada na ta način financira izpad, ne pride do padca BDP. To je ključen ukrep. Če pa pride do padca BDP, se s tem zmanjšajo tudi javna sredstva za financiranje drugih programov.”

Dr. Emilija Stojmenova Duh je opozorila, da se pozablja na raziskovalce: “Marsikateri raziskovalec bo ostal brez projekta. Tudi Evropska komisija vse evropske razpise prestavlja za naprej. Prišlo bo do izpada virov. Zato je nujno potrebno razmišljati tudi o ukrepih za raziskovalce,” to pa je ključno za nadaljnji razvoj in boljše odgovore na krizo.

Pri tem je poudarila pomen digitalizacije in možnosti, ki jih ta daje v trenutnem položaju in za razvoj: “Estonija je najbolj digitalizirana država v Evropi. V Sloveniji imamo 95% pokritost s širokopasovnim internetom, vendar so naša težava digitalne kompetence. Imamo na voljo tehnologije, naši učitelji pa niso dovolj digitalno pismeni. Tehnologije omogočajo ogromno zadev, veliko ljudi jih je vajenih, za druga pa bo šele potrebno vzpostaviti okolje za digitalno delovanje.” Pri tem imamo po njenih besedah še veliko težav z omrežji, z razpoložljivostjo digitalnih vsebin in dostopnostjo digitalne opreme, od računalnikov do tablic. Zato je pozvala, da trenutne okoliščine izkoristimo za usposabljanje in dvig digitalnih kompetenc.” V tem času vidi nujnost, da se kot družba pripravimo na spremembe.

Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij Slovenije je poudaril, da je potrebno kompenzirati neto prihodke vsem, ki jih je ta kriza prizadela. “Prejšnji teden je vlada pozabila velik segment ljudi, zato je potrebno z novimi ukrepi predvideti pomoč tudi za samozaposlene, študente in zaposlene v nevladnih organizacijah.” Imamo že dve izkušnji z istim premierjem, ko smo že bili priče protidemokratičnim tendencam. Pri tem je opozoril, da je potrebno vztrajati, da so dopuščeni samo tisti ukrepi, ki so nujni.

“Kar se tiče ukrepov za pomoč, morajo veljati vse, ki so prizadeti. Glede prepovedi pa se moramo vsi potruditi in zahtevati, da so časovno omejeni. Ti ukrepi danes veljajo do preklica. To je tvegano. Izjemna pooblastila v roki izvršne oblasti so tvegana,” opozarja Goran Forbici. “To je eno od ključnih varoval. Vztrajati na časovni omejenosti ukrepov.”

Gorazd Prah, svetovalec poslanske skupine SD, je opozoril, da nismo v vojni, ampak da imamo požar ali poplavo: “Hiša še gori. In preden razmišljamo o nadzidavah in prizidkih, imamo še nekaj ljudi za rešiti, na katere se je doslej pozabilo.” Po njegovih besedah je nerazumna delitev delodajalcev na tržne in netržne delodajalce, pri tem pa prikazal shemo posledic, ki v sedanjem položaju prizadenejo ljudi in gospodarstva. “Na eni strani imamo ljudi, ki so v tem obdobju preobremenjeni, so ljudje, ki se sedaj morajo znajti z delom na daljavo, čakanjem na delo, tretja skupina pa so ljudje brez dela in brez pomoči.”

Po njegovem mnenju je sedaj nujno, da vsi prizadeti dobijo signal, da bodo njihove težave naslovljenje,” saj je bilo – kot pravi – zaupanje v veliki meri že porušeno. “Ukrepati moramo po vrstnem redu prioritet. Najprej tistim, ki si najtežje pomagajo sami, so najbolj prizadeti in imajo najmanj možnosti.”

Predsednik SD mag. Dejan Židan je na koncu predstavil predloge ukrepov. Socialni demokrati po njegovih besedah vidijo tri cilje: ohranitev delovnih mest (z intervencijo in pomočjo države) in s tem preprečitev poslabšanja socialnega položaja ljudi, ohranitev sposobnosti gospodarstva in družbe za razvoj in blaginjo v času med in po epidemiji ter za trajnostno modernizacijo družbe, torej odpoved škodljivim praksam za zdravje, okolje in pravičnost, hkrati pa podporo trajnostnim modelom gospodarjenja, inovativnosti in solidarnosti.

Socialni demokrati tako predlagajo uvedbo začasnega instituta hibernacije, torej možnosti podjetij, samostojnih podjetnikov, zadrug, zavodov, društev, ustanov, da začasno delno ali v celoti zamrznejo svoj položaj in pravna razmerja. Gredo torej v obdobje relativnega mirovanja, to pa zaposlenim, podjetnikom, samozaposlenim in prekarcem omogoči, da pridobijo začasno nadomestilo osebnih prihodkov (bruto plač) za čas trajanja hibernacije v času epidemije. Po prekinitvi hibernacije se nato v celoti restavrira pravni položaj takega podjetja, vključno s ponovno oživitvijo zaposlitev izpred obdobja hibernacije.

Slovenija mora na pameten način uporabiti t.i. helikopterski denar iz primarne emisije Evropske centralne banke, poudarja Židan: “To omogoča ukrepanje v višini 5 milijard evrov, od tega polovico s pomočjo Evropske centralne banke.” Ob tem, da pa izkoristimo razpoložljive vire, pa je pomembna pametna uporaba teh virov. Po mnenju SD bi bilo to potrebno izkoristiti za nadomestilo bruto plač za osebe v hibernaciji (torej nadomestilo neto plače in plačilo prispevkov), za socialno pomoč osebam brez prihodkov (prekarci, študentje), likvidnostno pomoč za premostitev krize v podjetjih in fiskalni stimulus v obliki naložbenega načrta za trajnostno preoblikovanje in ozelenitev gospodarstva. Slovenija pa lahko v času epidemije začne s pripravo projektov za izvedbo investicij za modernizacijo naše energetske, socialne, transportne, izobraževalne, kulturne, digitalne, raziskovalne in razvojne infrastrukture. Tako predlagajo oblikovanje digitalnih razvojnih skupin za pripravo projektov, da država v času epidemije pridobi izvedljive projektne rešitve za kasnejši hiter zagon investicij v vse oblike infrastrukture po obdobju epidemije.

Dr. Jernej Štromajer, ki je dinamično vodil prvi spletni pogovor, je na koncu ocenil, da je potrebno pomagati vsem, ki pomoč potrebujejo, hkrati pa nove in izjemne okoliščine izkoristiti za zeleni, trajnostni in socialni preobrat, ker je očitno, da je zdravstvena kriza ponovno razkrila tudi slabosti neoliberalnega kapitalizma, ki jih sedaj spet nadomešča močnejša, pametno organizirana in intervencionistična država.

Naše predloge najdete v priponkah tega e-sporočila.

Celoten pogovor si lahko ogledate preko Facebook strani SD na povezavi: t.ly/GBywB

LMŠ: Vlada naj pravično poskrbi za vse, ki jih je ali bo aktualna kriza prizadela

LMŠ bo kot opozicijska stranka še naprej konstruktivno sodelovala pri sprejemanju ukrepov za zajezitev širitve novega koronavirusa in blaženje posledic epidemije za podjetja, delavce, ki delajo in tiste, ki so na čakanju, za samozaposlene ter tudi vse druge ranljive skupine in socialno ogrožene.

Ob tem pa od vlade ne samo pričakujemo, pač pa jo tudi pozivamo, naj bodo njeni ukrepi v prvi vrsti usmerjeni v pomoč vsem tistim, ki jih je trenutna kriza najbolj prizadela, torej tako gospodarstvu kot državljanom, tako delodajalcem kot tudi delavcem, ki imajo službo ali so že na čakanju. Pri tem opozarjamo na negotovost, s katero se soočajo samozaposleni, samostojni podjetniki, študentje, ki opravljajo študentsko delo, in društva, ustanove, zavodi ter organizacije. Pozdravljamo napoved vlade, da bo nagradila zaposlene v kritičnih dejavnostih (zdravstvo, farmacija, skrb za starejše, civilna zaščita, kritična infrastruktura, policija, vojska), seveda pa se ne sme pozabiti na zaposlene v zasebnem sektorju, ki morajo ravno tako delati, da lahko družba normalno deluje (trgovine, izdelava medicinske zaščitne opreme, mediji …)

Vladni interventni ukrepi, povezani z omenjenimi skupinami, so bili doslej pomanjkljivi, na kar smo vlado že opozorili, a smo bili preslišani. Z neupoštevanjem predlogov in opozoril stroke, civilne družbe in opozicije je vlada tvegala in še vedno obstaja velika nevarnost, da bodo številni omenjeni subjekti primorani odpuščati ali celo zapreti svoja vrata, kar bo povzročilo visoko brezposelnost in stisko ljudi.

Prav tako pričakujemo, da bo vlada izkoristila tudi možnosti finančnih pomoči, ki jih v trenutni krizi ponuja Evropa. ECB je predstavila »urgentni pandemični program« odkupovanja obveznic, vreden 750 milijard evrov. Slovenija lahko svoj delež od tega denarja porabi, kot misli, da je najbolj prav. Ena od možnosti je, da se velik del teh sredstev preko nepovratnih subvencij nameni slovenskim podjetjem za nadomestitev izpada prodaje oziroma prihodkov, drugi del pa za pomoč državljanom, ki so izgubili delo. Se je pa treba zavedati, da gre za enkratni denar, ki ga je potrebno pametno usmeriti. Ključno je, da ob prihajajočem padcu gospodarske aktivnosti ohranimo delovna mesta, ob tem pa ne pozabimo niti na demokracijo in transparentnost. Čeprav se z ukrepi mudi, vlado pozivamo, da s svojimi načrti pravočasno seznani tudi opozicijo in stroko. Pričakujemo, da bomo predlagane ukrepe v seznanitev in podajanje predlogov dobili pravočasno, ne tako kot pri sprejemanju prvega paketa ukrepov. Napake zaradi hitenja namreč lahko povzročijo nepopravljive posledice in nekatere stiske v teh razmerah še poglobijo.

GZS in OZS s svojimi predlogi ukrepov za pomoč gospodarstvu

Med drugim predlagata kritje plač delavcev, ki nimajo dela Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) sta ločeno vladi poslali svoje predloge ukrepov za pomoč gospodarstvu v času krize s koronavirusom.

GZS na področju zagotavljanja finančne stabilnosti in likvidnosti med drugim predlaga odpis plačila prispevkov in davkov za marec in april (v vrednosti 50 odstotkom podjetjem, ki so jim poslovni prihodki upadli za več kot 10 odstotkov, in v vrednosti 100 odstotkov podjetjem, ki so jim upadli poslovni prihodki za več kot 30 odstotkov) ter moratorij za 12 mesecev na plačilo prispevkov in davkov za maj ob hkratni možnosti pet odstotnega popusta za takojšnje plačilo.

Predlaga tudi dokapitalizacijo SID banke v znesku ene milijarde evrov za kreditno intervencijo podjetjem v letu 2020 in poroštveno shemo za vse terjatve malih in srednje velikih podjetij.
Na področju trga dela GZS predlaga začasen prehod zaposlenih brez čakalne dobe in odpravnine med brezposelne za dobo največ šest mesecev. Te osebe bi dobile 80 odstotkov svoje plače (a ne manj, kot je minimalno nadomestilo za čas brezposelnosti), delodajalec pa bi se zavezal, da bo najmanj dve tretjini tako odpuščenih zaposlil nazaj pod enakimi pogoji najpozneje v šestih mesecih.

Predlagajo tudi uvedbo čakanja na delo doma za največ štiri mesece – zaposleni bi dobivali 80 odstotkov neto plače, od česar bi delodajalec kril 20 odstotkov, država pa 80 odstotkov, zaposleni pa bi se med čakanjem moral na poziv delodajalca vrniti na delo za do 16 ur na teden.

Vladni gospodarski ukrepi naj bi bili vredni tri milijarde evrov

GZS: Bolniški stalež v breme države

Predlagajo tudi, da bi za delavce, ki zaradi varovanja otrok niso v delovnem procesu, uvedli celotno nadomestilo plače in da bi bil bolniški stalež, povzročen zaradi epidemije (preventivna samoosamitev), v breme države. Uvedli bi tudi nadomestilo neto plače za enoosebne družbe in samozaposlene, in sicer v sorazmernem obsegu glede na zmanjšanje obsega poslovanja v vrednosti od 20 do 80 odstotkov plače, vendar ne več, kot je najvišje denarno nadomestilo.

Za zagon gospodarstva pa GZS med drugim predlaga pripravo projektov za velike javne investicije, pri čemer bi bila usmeritev, da jih izpeljejo domači izvajalci, poseben program za modernizacijo javne infrastrukture (npr. energetska prenova stavb in podjetniško-industrijske cone), program za poenostavitev v prostorskem urejanju, poslovanju in javnih naročilih ter oblikovanje javnih in zasebnih investicijskih skladov – vključujoč sredstva pokojninskih skladov – za zasebne in državne investicije (po norveškem in švicarskem vzoru).

Predlagajo med drugim tudi stimulacije za zasebne investicije in poseben program za zagonska podjetja, uvedbo programov mladi raziskovalec in raziskovalni vavčer, okrepitev skladov tveganega kapitala in drugih ukrepov na področju finančnega trga in zvišanje olajšav za raziskave in razvoj ter nove investicije, so sporočili iz GZS-ja.

Novi koronavirus strmoglavil napovedi gospodarske rasti za Slovenijo

OZS: Breme plač delavcev naj preide na državo.

OZS pa med drugim predlaga, da za podjetja in samostojne podjetnike, ki imajo z odlokom prepoved opravljanja dejavnosti ali zaradi kriznih razmer nimajo posla, breme plač delavcev v celoti preide na državo. Enako bi morali biti samozaposleni oproščeni plačila davkov in prispevkov ter dobiti neko nadomestilo za čas, ko svoje dejavnosti ne smejo opravljati.

Predlagajo, da breme bolniških nadomestil za delavce, ki so zaradi koronavirusa odsotni z dela, že od prvega dne odsotnosti nosi država. Delodajalcem bi omogočili, da lahko enostransko odredijo delo s krajšim delovnim časom in izrabo letnega dopusta za leto 2020. V primeru odpuščanja iz poslovnega razloga zaradi upada prodaje ali naročil bi morala breme odpravnin prevzeti država. Delodajalci bi morali imeti tudi možnost, da lahko v tem kriznem času delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, pošljejo v pokoj, meni zbornica.

V OZS-ju pozdravljajo finančne ukrepe, ki jih pripravljajo Slovenski podjetniški sklad, agencija Spirit in SID banka. Predlagajo, da možnost odloga kreditnih obveznosti za 12 mesecev velja tudi za lizinške hiše. Plačilo nadomestila z uporabo stavbnega zemljišča naj se za leto 2020 zniža, izpad prihodkov občin pa naj pokrije država. Poleg tega naj se podaljšajo roki za plačilo davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodkov iz dejavnosti, predlagajo.

Po zgledu Nemčije bi v OZS-ju mikro in malim podjetjem namenili finančno pomoč. Navajajo, da bodo po nemških napovedih samozaposleni, mikro podjetja in svobodni poklici prejeli enkratno plačilo okoli 9000 evrov za tri mesece, podjetja z od petimi do 10 zaposlenimi pa do 15.000 evrov.

Sindikati predlagajo: Koronasklad, oprostitev plačila prispevkov, nižje najemnine …

Oglasili so se tudi v Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS), kjer opozarjajo, da interventni zakon, ki predvideva državno subvencioniranje čakanja na delo, ne omogoča preživetja turističnih družb, saj ga zaradi nelikvidnosti v podjetjih ni mogoče uporabiti. Da bi se izognili množičnim odpuščanjem, svetujejo avstrijski model, in sicer državno pomoč v znesku 1000 evrov glavarine na delavca v turistični industriji na mesec, ali urgentno dopolnitev interventnega zakona, tako da bo država namesto 40 pokrila 80 odstotkov nadomestila za plačo.

Med finančnimi ukrepi za turistično in gostinsko panogo svetujejo likvidnostna sredstva v obliki nepovratnih sredstev, subvencioniranje izpada prihodkov, oprostitev vseh prispevkov in davkov na plače za vse zaposlene za letos ter oprostitev davka od dohodka pravnih oseb za lani in letos ali podaljšanje rokov za plačila davkov in znižanje davčne stopnje. Zavzemajo se tudi za oprostitev plačila nadomestil za stavbna zemljišča, zagotovitev nepovratnih sredstev za nujne investicije in odlog vračanja vplačil potnikom za nerealizirana potovanja.

Na področju dela si med drugim želijo uvedbe skrajšanega delovnega časa, pomoč samozaposlenim, uveljavljanje delnega povračila nadomestil plač delavcev v dolžini šestih mesecev, odprave administrativnih zahtev po obveščanju inšpektorata za delo in zapisa v pogodbah o zaposlitvi, da delavec dela od doma, ter podaljšanja roka za zaposlitev tujcev po prevzemu delovnih dovoljenj na 60 dni.

Po koncu ukrepov bi bilo treba po njihovem mnenju uvesti vavčerski sistem spodbujanja domačega povpraševanja.

“Razmere za globoko socialno krizo”

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vlado poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bi ohranili kupno moč ljudi in spodbudili porabo po umiritvi razmer. Med drugim poziva k zaščiti prejemkov vseh prebivalcev.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pripravila svoje predloge. Foto: MMC RTV SLO

“Trenutne razmere nedvomno predstavljajo vse pogoje za globoko socialno krizo,” so v pozivu vladi in ekonomistu Mateju Lahovniku, ki vodi strokovno skupino za pomoč ministrstvom pri pripravi ukrepov, zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Opozorili so, da gospodarske posledice epidemije koronavirusa občutijo delavke in delavci, mladi in upokojenci, prekarni delavci, njihovi mesečni prejemki se bodo znižali, marsikdo bo izgubil zaposlitev.

“Potrebujemo ukrepe, ki bodo zavarovali socialni položaj vseh delavk in delavcev, tudi prekarnih delavcev, mladih, samozaposlenih, upokojenk in upokojencev, in hkrati spodbujali notranjo potrošnjo takoj po umiritvi teh razmer,” menijo v ZSSS-ju in dodajajo, da se ukrepi ne smejo osredotočati na posamezno dejavnost ali posamezno kategorijo zaposlenih. “Posledice epidemije se čutijo v vseh segmentih našega življenja, tako v gospodarstvu kot pri tistih, ki delajo v društvih, zavodih, zadrugah, organizacijah civilnega društva, prav pri vseh,” poudarjajo.

ZSSS se zavzema za to, da se v pripravo ukrepov vključi Ekonomsko-socialni svet (ESS).

Kaj torej predlagajo v zvezi?

Da se zaščitijo prejemki vseh prebivalcev na način zagotovljenega mesečnega zneska (plače, nadomestila, subvencije).

Za obdobje od začetka marca do konca junija naj se za najmanj 30 odstotkov zniža najemnina za stanovanja v državni ali občinski lasti, enako naj se priporoči tudi zasebnim najemodajalcem.
Za čas do konca leta naj se prepove zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in zniža stopnja davka na dodano vrednost (DDV) na osnovne življenjske potrebščine. Sindikat predlaga tudi, naj bo najvišja maloprodajna cena pogonskih goriv in kurilnega olja enaka ceni, ki je veljala na dan 21. marec.

Za vsaj 15 odstotkov naj se poveča subvencioniranje vrtcev in oskrbe v domih za starejše. Za čas zaprtja šol in vrtcev naj se subvencija za malico in kosilo, do katere so upravičeni otroci staršev v nižjih dohodkovnih razredih, prelije v znesek in se ta izplača skupaj z otroškim dodatkom, če pa je le mogoče, naj se tudi organizira topla prehrana.

Predlagajo vsaj 30 odstotkov nižje cene elektrike in komunalnih storitev za obdobje od začetka marca do konca junija.

Upokojencem z nizkimi pokojninami naj se k redni pokojnini izplača enkraten finančni dodatek.
Študentom naj se ne zaračunajo stroški bivanja v študentskih domovih, saj so se zaradi epidemije morali izseliti.

Najranljivejšim skupinam delavk in delavcem naj se omogoči pridobitev izredne socialne pomoči ali povračilo izpada prihodka, predlagajo.

Zavzemajo se tudi za to, da v dogovoru s centralno banko, bankami in lizinškimi hišami obresti na finančne obveznosti posameznikov oprostijo ali znižajo vsaj za polovico, obveznosti iz pogodb pa naj se brezplačno odložijo za obdobje do konca junija. Poleg tega naj se za obdobje do konca junija uvede brezplačni moratorij za odplačilo vseh hipotekarnih posojil.

Banke naj za vsaj polovico znižajo stroške bančnega poslovanja s fizičnimi in pravnimi osebami. Olajša naj se dostop do bančnih posijil, katerih namen je energetska obnova stavb oziroma vlaganje v večjo energetsko učinkovitost stavb s poroštvom države.

Plačilo dohodnine za lani naj se odloži do konca leta oz. se omogoči obročno izplačilo dohodnine za lani do zneska 1000 evrov do konca leta 2021.

Posebej za samozaposlene med drugim predlagajo, da se jim za čas, ko ne morejo opravljati dejavnosti, oprosti plačevanje prispevkov. Določijo naj se dejavnosti, ki jim je onemogočeno poslovanje, in se samozaposlenim v njih za obdobje do konca julija nakaže povprečni znesek, ki bi ga dobili, če bi bili brezposelni. Lahko bi šlo tudi za posojilo, ki bi ga bilo treba brez obresti vrniti v 24 mesecih po prenehanju prejemanja pomoči.

Predlagajo, da se za pomoč vsem delodajalcem, ki občutijo posledice epidemije, oblikujejo posebna proračunska sredstva, ki bi bila vezana na ohranitev delovnih mest. Sprejeli bi ukrepe, ki bi gospodarskim družbam (npr. trgovskim verigam) onemogočali odliv dobička v tujino in bi tega preusmerili v poseben sklad, katerega namen je povečanje plač delavcem, ki delajo v teh nevarnih in neugodnih razmerah, v sklad pa bi nakazala tudi država.

Predlagajo ustanovitev sklada za začasno čakanje na delo z obveznostjo izobraževanja, ki bi ga financirali iz evropskih sredstev in sredstev državnega proračuna. Del plačil delavcem na čakanju bi zagotovil sklad, del pa delodajalec, ta bi skupaj z zavodom za zaposlovanje pripravil tudi načrt usposabljanja in izobraževanja za posameznega delavca. Delavec bi ohranil delovno razmerje. Če bi pa delodajalec ugotovil, da delavca ne potrebuje več, bi temu pripadla odpravnina skladno z zakonom o urejanju trga dela.

Predlagajo tudi oblikovanje posebnega “koronasklada”, v katerega bi bilo mogoče donirati sredstva za rešitev krize – po zgledu donacij za obnovo pariške katedrale Notre-Dame po požaru.

COMMENTS

TOPNEWS (0)