Poljski pogled za dosego podnebne nevtralnosti

Podnebna nevtralnost, nizkoogljično gospodarstvo, zmanjšanje emisij, obnovljiva energija, krožno gospodarstvo, ogljični odtis, Samo prehod – te ključne besede so v zadnjih letih vse pogostejše v javni razpravi na Poljskem, piše Michał Kurtyka, poljski minister za podnebje.

Razprava o zaščiti planeta za prihodnje generacije in razmišljanje o podnebni politiki kot orodju za varovanje skupnega dobrega je prisotna v vseh širših družbenih krogih, ki politikom in odločevalcem služi kot jasen mandat. Ključ do dobrega oblikovanja politike, ki vključuje dobro podnebno politiko, je sprejemanje odgovornih odločitev.

Poljska je zelo aktivna udeleženka mednarodne podnebne razprave in globalnih podnebnih pogajanj. Tu je vredno spomniti na velik uspeh podnebnega vrha COP24 v Katovicah, ko smo skupaj s partnerji z vsega sveta prispevali k sprejetju katoviškega pravilnika – popolni operacionalizaciji Pariškega sporazuma.

Splošni cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 je zaveza, sorazmerna z daljnosežnimi ambicijami Evropske unije. Brez Poljske bo doseganje tega cilja zelo težko, če ne celo nemogoče, zlasti ob izstopu Združenega kraljestva iz Skupnosti.

Poljska želi nadaljevati konstruktivno razpravo o prihodnosti podnebne politike EU in na podlagi te razprave ter na podlagi premišljenega, odgovornega akcijskega načrta – želimo tudi naše gospodarstvo spremeniti v smer podnebne nevtralnosti.

Seveda imamo kot odgovoren partner tudi svoje skrbi in zavedanje o kompleksnosti tega vprašanja, ki v veliki meri izhaja iz ekonomskega modela, ki je bil uveden Poljski zaradi prisilne politične ločitve od zahodne skupnosti po drugi svetovni vojni.

Gospodarska in politična odvisnost od Sovjetske zveze je oblikovala naš ekonomski model, katerega spreminjanje zahteva čas in veliko vlaganj. Po politični tranziciji leta 1989 in po ponovni pridobitvi svobode je Poljska doživela korenite spremembe.

Ta proces je neločljivo povezan z velikimi koristmi in številnimi priložnostmi, ki jih je mogoče izkoristiti; vendar pa zahteva tudi številne žrtve. Na Poljskem je politična tranzicija med drugim povzročila zmanjšanje števila delovnih mest v številnih industrijskih sektorjih, vključno z rudarstvom, kjer se je zaposlenost zmanjšala z več kot 400.000 na približno 80.000, visoko stopnjo brezposelnosti in visoko inflacijo, kar nam je uspelo zajeziti šele v prvih letih 21. stoletja.

V teh dneh je situacija v poljski družbi veliko boljša, vendar glede na življenjski standard še vedno lovimo države »stare« EU.

Pojem pravičnosti ima številne razlage; vendar se malo Evropejcev strinja s pristopom, ki predvideva dodatno kaznovanje tistih, ki niso sami krivi.

In to bi pomenilo splošno uvedbo ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, če ne bi upoštevali posebnega položaja Poljske in brez ustreznih podpornih mehanizmov za državo, katere energetski sistem, gospodarska struktura in kapitalski viri ne omogočajo v celoti izkoriščanja priložnosti, povezanih s hitro podnebno tranzicijo.

Odločeni smo, da bomo s svojimi partnerji iz EU združili moči, da bi nadaljevali pot do ključnega cilja – doseganja podnebne nevtralnosti; vendar se moramo zavedati posebnosti energetskega trga in gospodarstva v širšem pomenu na Poljskem.

Obseg izzivov, s katerimi se srečuje Poljska, je neprimerljivo večji kot v drugih državah EU.

Poljska želi preoblikovati energetski sektor in gospodarstvo, vendar ne moremo pozabiti, da se pridružujemo prehodu s povsem drugega izhodišča kot druge države. Trenutno približno 75% proizvedene energije pri nas izvira iz premoga.

Želimo spremeniti svojo mešanico energije. Iz obnovljivih virov želimo proizvesti več energije, ki jo bomo dopolnili z nizkoogljičnimi viri v običajni energiji.

Transformacija je dolgoročen proces, ki ga ne bomo izvedli v enem letu. Pravična in odgovorna preobrazba bo zahtevala čas – ne gre za korenite spremembe, temveč za postopno, a metodično izvajanje ob upoštevanju širokega družbenega dejavnika.

Seveda je to v določeni meri preveč poenostavljeno, saj doseganje nevtralnosti ne pomeni samo odstranjevanja premoga iz mešanice energije, ampak tudi spreminjanja načina proizvodnje energije, preklopa ekonomskih modelov, pa tudi spreminjanja vedenj in življenjskega sloga družbe.

Kot tak je zelo zapleten način, zato bi morali k njemu pristopiti z največjo odgovornostjo in skrbnostjo, da bi bili njegovi učinki na družbo in industrijo čim bolj neopazni.

Poljska sprejema konkretne ukrepe za uresničitev podnebne nevtralnosti. Ministrstvo za podnebje, ustanovljeno konec leta 2019, si je postavilo ambiciozne cilje.

Ti vključujejo tranzicijo poljskega energetskega sektorja, upoštevajoč jedrsko energijo in razvoj vetrnih elektrarn na morju, pa tudi ukrepe za doseganje podnebnih nevtralnih mest z zmanjšanjem emisij, ki nastanejo v prometu z elektrifikacijo in programi čistega zraka, ki financirajo nadomestitev kotlov na premog, toplotno posodobitev stavb in montažo fotovoltaičnih plošč.

Ukrepi ministrstva vključujejo tudi nadaljnje korake za doseganje krožnega gospodarstva in večje uporabe odpadkov v gospodarstvu.

V primeru Poljske bo prihodnjih šest mesecev namenjenih sodelovanju s partnerji v EU za čim boljše pogoje financiranje tega prehoda iz sredstev EU in izvajanje zakonskih, finančnih in institucionalnih rešitev za pospešitev sprememb gospodarskega modela, ki učinkovito usklajuje cilj izboljšati kakovost življenja državljanov s skrbjo za podnebje.

Če želi EU doseči podnebno nevtralnost kot resničen in izvedljiv cilj, mora sprožiti vprašanje pravične porazdelitve zavez. Z vidika Poljske, pa tudi z vidika EU in njene verodostojnosti je treba diverzificirati hitrost doseganja podnebne nevtralnosti, pa tudi razdeliti sredstva za financiranje tega prehoda.

Poljska ne želi nasprotovati podnebnim ambicijam EU, saj jih dojema kot priložnost, ne pa kot grožnjo.

Poljsko gospodarstvo trenutno doživlja hitre spremembe, vendar smo šele na začetku te dolge poti – potovanja, ki ne bo enostavno, a skozi katerega bomo lahko sodelovali s partnerji.

Poljska želi pokazati, da nam je mar za skupnost solidarnosti v EU. Brez solidarnosti ne moremo doseči podnebne nevtralnosti, je zaključil poljski minister za podnebje Michał Kurtyka.

Vlada RS sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt – Dokument bo poslan v Bruselj

Vlada, ki opravlja tekoče posle, je sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki določa energetske cilje, politike in ukrepe Slovenije do leta 2030. Dokument je “eden ključnih korakov k podnebno nevtralni Sloveniji do leta 2050”.

Pripravi načrta bo sledil še sprejem dolgoročne podnebne strategije, je napovedala vlada. Slovenija je morala načrt sprejeti in predložiti Evropski komisiji skladno z določili evropske uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, dokument pa je tudi pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027.

Nuklearna energija v načrtu NEPN ostaja v sedanjem obsegu, manj je uporabe fosilnih goriv, več pa obnovljivih virov (sončna energija in vetrna), dodan je sosežig odpadkov.

Po številnih kritikah, da ministrstvo za infrastrukturo zapostavlja hidroenergijo, saj zaradi težav pri umeščanju v prostor vmesne različice načrta niso vsebovale gradnje novih hidroelektrarn do leta 2030, pa so nato v končnem osnutku dokumenta predvideli nadaljnjo izrabo hidroenergije, pripravo analize njenih alternativ in posebnosti ter pripravo analize nujnosti izrabe hidroenergije za dosego cilja podnebno nevtralne Slovenije do leta 2050.