“Mandata za bilateralne pogovore (s Hrvaško) nimam, saj ni boga, ki bi nam zagotovil, da nas ne bo sabor še tretjič izigral”- Premier Marjan Šarec v Objektivu o tem, kaj se pogovarjata s Plenkovićem – TOPNEWS.si

“Mandata za bilateralne pogovore (s Hrvaško) nimam, saj ni boga, ki bi nam zagotovil, da nas ne bo sabor še tretjič izigral”- Premier Marjan Šarec v Objektivu o tem, kaj se pogovarjata s Plenkovićem



“Mandata za bilateralne pogovore (s Hrvaško) nimam, saj ni boga, ki bi nam zagotovil, da nas ne bo sabor še tretjič izigral”- Premier Marjan Šarec v Objektivu o tem, kaj se pogovarjata s Plenkovićem

Na portalu Topnews že več kot leto dni preštevamo število dni od arbitražne razsodbe SLO/HR meje; danes je 913 dan.

V članku “Kakšen fantastičen dan” – 652 dni od arbitražne razsodbe o slovensko hrvaški meji – Koliko dni še do uveljavitve arbitražnega sporazuma? je portal Topnews.si vklopil števec, (652 dan) ki meri dneve od sodbe arbitražnega sodišča do začetka njene implementacije.

Evropska komisija je oktobra letos ocenila, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje. Odhajajoča Junckerjeva komisija je takrat v sporočilu potrdila, da Hrvaška izpolnjuje zaveze iz pristopnih pogajanj, povezane s schengenskim pravnim redom, na področju sodstva in spoštovanja temeljnih pravic. Oceno je Komisija sprejela na podlagi rezultatov postopka ocenjevanja o izpolnjevanju meril schengenskega pravnega reda, ki se je začel leta 2016. Za odločitev, da Hrvaška vstopi v schengensko območje, je potrebno soglasje v Svetu EU-ja in takrat bi se števec, ki smo ga pognali na Topnews lahko ustavil. Hrvaški premier Andrej Plenković je lani dejal, da bi lahko Hrvaška v schengensko območje vstopila v času njenega predsedovanja svetu EU.

Zato smo s toliko večjim zanimanjem prebrali intervju predsednika vlade Marjana Šarca za sobotni Objektiv Dnevnika, kjer je med drugim govoril tudi o tem, ali bo Slovenija blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje, če naša južna soseda ne bo spoštovala vladavine prava:

“Vstopa Hrvaške v schengensko območje ne bodo blokirali, ker bi bili kašni užaljenčki. Tega še nekaj časa ne bo na mizi. Smo pa jasno povedali, da gre pri tem vprašanju za varnostne vidike in tudi za vladavino prava. Dejstvo je, da Hrvaška nima urejene meje z nobeno sosedo razen z Madžarsko. Dejstvo je tudi, da smo letos prestregli že 15.000 ilegalnih migrantov, ki smo jih večinoma vrnili na Hrvaško, Ti migranti prihajajo po balkanski poti. Če bi Hrvaška dobro nadzorovala svojo mejo, bi k nam prišlo toliko ilegalnih migrantov, kot jih iz naše države vstopi v Avstrijo in Italijo: torej zanemarljivo malo. Mi imamo s schengenom veliko dela. Če naša policija ne bi dobro delala, bi bilo teh 15.000 ljudi razkropljenih po vsej državi in niti ne bi vedeli kje so. Če bi s takšnim nadzorom Hrvaška prišla v schengen, nam ne bo preostalo drugega kot, da bomo imeli nadzor na notranji meji. Glede tega se bo morala odločiti tudi EU, saj schengen trenutno ne deluje”.

Generalni pravobranilec sodišča EU meni, da je tožba Slovenije proti Hrvaški pred tem sodiščem nedopustna, je torej prejšnja vlada naredila napako, ker se je odločila za tožbo?

“Počakajmo najprej na na dokončno sodbo. Nekoč je bil azbest zelo priljubljen gradbeni material, danes pa ni več. Stvari se torej spreminjajo. Odločitev za tožbo je sprejela prejšnja vlada v odhajanju in danes govoriti, kaj bi bilo, če bi bilo, je odveč. Arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško je bila rojena pod nesrečno zvezdo. Predvsem zato, ker imamo na drugi strani partnerja. ki je v preteklosti pokazal,da mu na tem področju ne gre verjeti. Ko se z gospodom Plenkovićem srečava na Evropskem svetu, se veliko pogovarjava. Kot človeka ga tudi zelo cenim, je zelo sposoben…”

O čem se pogovarjata?

“O različnih stvareh. Kar zadeva arbitražo sem mu jasno povedal, da mandata za bilateralne pogovore nimam, saj ni boga, ki bi nam zagotovil, da nas ne bo sabor še tretjič izigral. Imeli smo sporazum Drnovšek-Račan, pa je sabor rekel ne. Imeli smo arbitražo, pa je sabor rekel ne. V Zagreb smo poslali že štiri note, da se ustanovi demarkacijska komisija na kopnem delu meje. Odgovora ni”.

Premier Šarec je spregovoril tudi o aktivnosti Slovenije v Bruslju in med drugim pojasnil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob oblikovanju komisarske ekipe – resda nekoliko previdno – izrazila zahtevo, da Slovenija pošlje še kandidatko za komisarsko mesto, a se nam je uspelo dogovoriti”. “Tudi pri pogajanjih glede podnebnega dogovora smo bili aktivni. To, da smo osamljeni, govorijo tisti, ki ne morejo preboleti, da sem predsednik vlade,” je ocenil.

Glede priprav na slovensko predsedovanje pa je Šarec dejal, da “počasi dohajamo časovnico”. “Da je vse fino, torej nikakor ne morem reči,” je dodal premier.

Premier Marjan Šarec je v intervjuju za Dnevnik zagotovil, da bo storil vse, da ta vlada obstane. Koalicijski partnerji pa se bodo morali zamisliti nad prepiri ali prelaganjem odgovornosti za vse neprijetne stvari nanj. “Da so me nekateri pozivali k odstopu, če ministrica za kohezijo ne bo potrjena, je bilo močno deplasirano,” je dejal.

Glede imenovanja najnovejše članice vlade, kohezijske ministrice Angelike Mlinar, ki jo je DZ potrdil zgolj z glasom razlike, je dejal, da bi se sam, če bi izbiral, sicer odločil za kakšnega tehnokrata tako, kot se je pri finančnem in zdravstvenem ministru. A da so se vsi, tudi v LMŠ trudili, da je dobila dovolj glasov. “Pri eni od koalicijskih partneric pa ne moremo več računati na vse glasove in ob tem bi se veljalo zamisliti,” je navedel.

Pri tem je vprašljiva predvsem enotnost poslancev DeSUS. Obenem pa tekma za predsedniško mesto v tej stranki vpliva tudi na odnose v vladi. Tako je premier Šarec dejal, da glede kmetijske ministrice Aleksandre Pivec do kongresa DeSUS ne namerava storiti ničesar, “s čimer bi lahko vplival na izid volitev vodstva stranke”.

“Ne bom pa ministrov menjal zato, da bom komurkoli lajšal delo pri kandidaturi za predsednika stranke. Verjamem, da ima gospod Erjavec tudi brez tega dobre možnosti za zmago na kongresu,” je dodal.

Glede očitkov ministrici, povezanih s projektom SRIPT, pa je ponovil, da ne želi ponoviti napake, kot jo je storil z okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ko je sprejel njegov odstop, še do danes pa mu ni bilo nič dokazano. “Če bom od pristojnih organov dobil kakršne tehtne dokaze proti ministrici Pivčevi, se bomo odločali,” je navedel.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)