“Najprej zajebe arbitražo, pol bi pa državo tožila.” – Odziv na družbenih omrežjih na grožnjo Simone Drenik – Janez Janša: “V normalni državi bi gospa dobila vsaj 10 let”

Nekdanja agentka v arbitražnem postopku Simona Drenik, ki je zakuhala enega največjih obveščevalnih škandalov v novejši slovenski zgodovini, sedaj grozi s tožbo proti državi in zahteva opravičilo od predsednika Knovs-a Mateja Tonina. Napovedana tožba Drenikove je že dobila odziv na družbenih omrežjih. “Odlično slovensko uradništvo v akciji. Najprej zajebe arbitražo, pol bi pa državo tožila. A je to ziher vse? A ne bi še zvišanje plače, pa mal več dopusta?” Na omenjeni zapis se je na tviterju odzval Janez Janša: V normalni državi bi gospa dobila vsaj 10 let. V #Slovenija pa bo ona tožila? In to DZ? Zakaj ne kar EU?

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1203022388306350083

Spomnimo, maja 2017 so kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na ljubljansko tožilstvo vložili ovadbo zoper neznanega storilca zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja.

Predkazenski postopek s ciljem izsleditve storilca kaznivega dejanja, je potem ko je bila ovadba več kot 16 mesecev na mizi okrožnega državnega tožilstva, oktobra 2017 po več kot dveh letih dobila prvi epilog.

Na nacionalnem preiskovalnem uradu so leta 2017 potrdili, da zoper Drenikovo niso našli dokazov zlorabe položaja ali pravic in nevestnega dela. Prisluhi, ki so zamajali arbitražo, kljub temu niso niso dobili epiloga z ovadbo proti Drenikovi. Če bi bila preiskava proti Drenikovi takrat detaljna bi seveda ugotovila presenetljive rezultate, vendar takrat to očitno ni bilo nikomur v interesu.

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je septembra objavila javni del poročila, ki obsega 17 strani, Da ne bo pomote, javna objava dela poročila Knovsa-a je bila napaka. Seveda bi bilo bolje, da bi celotno poročilo ostalo tajno in bi ga državni zbor obravnaval na zaprti seji. Vendarle, kar se dogaja v nadaljevanju po objavi poročila, ki je obremenilo agentko Simono Drenik, je paradoks in posmeh pravni državi, saj namesto, da bi se posula s pepelom, sedaj grozi državnemu zboru z ovadbo.

Na portalu Topnews.si smo v preteklosti sicer večkrat pisali o tem, da bi lahko posnetki med Sekolcem in Drenikovo glede na jasno posnete šume nastali na podlagi snemanja v prostoru. Predvsem zato, ker so pri Drenikovi posneti vsi šumi v prostoru, medtem ko je pri Sekolcu posnetek dokaj čist brez šumov iz ozadja.

Vir Topnews.si – NPU razbremenil Simono Drenik, namesto, da bi preiskovali, kako so posnetki od Drenikove prišli v hrvaške roke? http://topnews.si/2017/10/05/noro-npu-razbremenil-simono-drenik-namesto-da-bi-preiskovali-kako-so-posnetki-od-drenikove-prisli-v-hrvaske-roke/ in Sekolca in Drenikove niso snemale tajne službe, posneti so bili na “spikerfonu”, v dnevni sobi Drenikove http://topnews.si/2017/01/06/posnetka-pogovora-med-sekolcem-in-drenikovo-niso-naredilre-tajne-sluzbe-posneti-so-bili-na-spikerfonu-v-dnevni-sobi-drenikove/

Oktobra 2017 smo tako med drugim zapisali: “Na enem od posnetkov je prav bizarna situacija, kot pravi Sekolec, ko sliši glasbo na liniji, medtem ko Siona Drenik pravi, da je ni slišala. Kako je mogoče, da na isti liniji, ki naj bi jo snemala tuja tajna služba Sekolec sliši glasbo Drenikova, drugi pa ne. Sekolec: “Pozdravljena, ti, a si ti slišala eno muziko”. Drenikova: “Ne”. Sekolec: “Naenkrat sem te nehal slišat, pa sem eno muziko…” Drenikova: (zelo neprepričljivo) “Ne, jaz nisem”. Sekolec: “No dobro mislim, zelo bizarno” Drenikova: “Ne”. Zanimivo je, da se je na prvem posnetku v javnosti slišala narodnozabavna glasba, na kasnejših posnetkih, pa te glasbe ni več. Se pravi, da je posnetke nekdo prečistil. To je znanstvena fantastika. V nadaljevanju se slišijo zvoki lončkov in žlic (jedilnega pribora) in zvoki (po vsej verjetnosti glasbe s televizorja oziroma radia), kjer je Drenikova očitno večerjala”.

V članku “Sekolca in Drenikove niso snemale tajne službe, posneti so bili na “spikerfonu”, pa pišemo o tem “zakaj je Drenikova snemala pogovore s Sekolcem, je seveda ključno vprašanje, ki bi lahko imelo logično razlago. V tistem času je namreč pripravljala oziroma zaključevala doktorat na pravni fakulteti in sicer z naslovom :»Mednarodno sodstvo in njegov vpliv na pospeševanje vladavine prava«, in zato zbirala različne vire, med katerimi je seveda najbolj avtentičen vir samodelovanje arbitražnega sodišča in predvsem nastanek arbitražne odločitve oziroma ravnanje sodnikov v njem”.

Niti preiskava NPU, niti Toninovo poročilo, ni sledilo temu, da bi poslušali posnetke pogovorov med Sekolcem in Drenikovo, ki naj b posnetke naredila za svoje potrebe, predvsem pa kako so se pozneje znašli v rokah hrvaške politike in obveščevalnih služb in medijev, Omenjen vprašanje ostaja ostaja odprto.

Je pa ne glede na to, da je preiskava NPU-ja takrat pokrila Drenikovo in da delna objava končnega poročila Knovs-a paradoksalno, da sedaj Drenikova grozi s tožbo državnemu zboru.

Knovs je v končnem poročilu ugotovil, da je Simona Drenik opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke, kar pomeni, da je bila seznanjena, da komunikacija tajnih in občutljivih podatkov po stacionarni telefonski liniji in nezaščiteni mednarodni liniji ni dovoljena. Poročilo navaja, da so pogovori Drenikove in slovenskega arbitra Jerneja Sokolca, ki so vsebovali tajne in občutljive podatke, potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti MZZ, predsednika vlade in Sove.

V končnem poročilu namreč piše, da sta “s tem, ko sta komunicirala po nezaščiteni komunikaciji, agentka ni upoštevala zakona o tajnih podatkih, podzakonskih aktov in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne skupine in predstavnica vlade pred arbitražnim sodiščem,” ugotavlja Knovs. Nacionalni preiskovalni urad se je s to zadevo že ukvarjal, vendar ni podal nobene kazenske ovadbe proti vpletenim osebam, saj da zanje ni bilo podlage. Po opravljenih preveritvah in zbranih obvestilih je novembra 2017 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal zgolj poročilo.