(VIDEO) “No pasaran” katalonskega zunanjega ministra Alfreda Boscha v Ljubljani – Trpljenje Mladega Foruma SD zaradi vabila katalonskemu zunanjemu ministru – TOPNEWS.si

(VIDEO) “No pasaran” katalonskega zunanjega ministra Alfreda Boscha v Ljubljani – Trpljenje Mladega Foruma SD zaradi vabila katalonskemu zunanjemu ministru



(VIDEO) “No pasaran” katalonskega zunanjega ministra Alfreda Boscha v Ljubljani – Trpljenje Mladega Foruma SD zaradi vabila katalonskemu zunanjemu ministru

“No pasarán” (Ne bodo prodrli) je bilo eno glavnih krilatic španskih republikancev med špansko državljansko vojno. Z besedama no pasaran je svoj nastop sinoči v Ljubljani začel tudi katalonski zunanji minister Alfred Bosch. Slovenke in Slovence ter politične predstavnike države pa je pozval k podpori dialogu med Barcelono in Madridom.

Lepo pozdravljeni. Hvala Mladi Forum. Hvala, je začel svoj nastop Bosch, ki je spomnil, da se je vzklike “No pasarán” slišalo po ulicah Madrida, Barcelone in drugih mest v španski republiki pred 80 leti. To je bil obupan krik, ki je nastal v veliko težavnejših letih, kot so danes. Na srečo. Torej, zaustaviti fašizem, “tiste, ki ne bodo prodrli”. Bilo je več kot 500 slovenskih prostovoljcev. To je dejstvo. Skoraj polovica, 231 jih je izgubilo življenje. Na tistih ulicah, v tistih jarkih in slovenski brigadi je bilo zelo jasno, da je solidarnost pomembna.

Da je boj proti fašizmu, boj za demokracijo, boj za človekove pravice, boj za dostojanstvo in spoštovanje, nekaj v tisti točki, za kar se velja boriti na španskih tleh. In tako so bili prepričani v to, da jih je, kot sem rekel, skoraj polovica izgubila življenje. Nekateri prostovoljci, med njimi so bili Grki, nekateri neprepoznavni, kar je še vedno problem, ki pa ni tako izražen v Sloveniji. Je pa še vedno problem pri nas, glede izkopavanja grobov, prepoznavanja žrtev in s počastitvijo teh ljudi.Teh borcev za svobodo. Torej, četudi so grobovi še vedno tam, zasuti z zemljo, se jih lahko neprestano, vsak dan spominjamo in jim izražamo zahvalo. Prav zdaj, tukaj, v tej dvorani, vsak dan.

Ko je predsednik Torra prišel sem (v Slovenijo) iz Katalonije, mesec dni nazaj, je odkril ploščo, da bi se spominjali Franca Rozmana Staneta, ki je bil le en izmed teh prostovoljcev, ki so se borili za svobodo in dostojanstvo v tistih časih. To je bilo pred 80. leti. K sreči so ti časi turbulenc in vojne končani. V letih, ki so pripeljala do leta 1991, je bil v Sloveniji še en napor za svobodo in dostojanstvo in je bila večina katalonskega prebivalstva na strani Slovencev. Zelo dobro se spominjam, v katalonskem parlamentu, celo v katalonski vladi, smo rekli ne, stati moramo na strani Slovencev. Ker je njihov interes naš interes, ker si to delimo in ker moramo hoditi skupaj, ne bomo nikoli hodili sami po tej poti. Stopiti moramo na stran pravice. In je bilo opravljeno. In potem spet je bil nov No pasarán. Govorili so skupaj. Veliki ljudje iz različnih delov sveta. In sedaj smo spet okupirani in moramo reči No pasarán”.

Katalonski zunanji minister Alfred Bosch se je zavzel za dialog. “Nikomur ne vsiljujemo katalonske republike. Pozivamo k temu, da se usedemo in dogovorimo, kako lahko ljudje odločajo,” je povedal.

“Pogovarjati se želimo s špansko vlado, ker so oni naši politični nasprotniki. Španci niso naši nasprotniki,” je poudaril. Izpostavil je, da se želijo pogovarjati s komer koli na svetu, ki se je pripravljen pogovarjati in prispevati k dialogu, demokraciji in človekovim pravicam.

“Nikomur ne vsiljujemo katalonske republike. Pozivamo k temu, da se usedemo in dogovorimo, kako lahko ljudje odločajo,” je povedal. “Pogovarjati se želimo s špansko vlado, ker so oni naši politični nasprotniki. Španci niso naši nasprotniki,” je poudaril. Izpostavil je, da se želijo pogovarjati s komer koli na svetu, ki se je pripravljen pogovarjati in prispevati k dialogu, demokraciji in človekovim pravicam.

“Želimo se pogovarjati s Slovenci, njihovimi predstavniki in tistimi, ki vodijo to lepo državo,” je povedal. “Zato smo prišli sem, da bi se usedli in pogovarjali,” je dodal. A po Boschevih besedah v Španiji ni nikogar na nasprotni strani mize, ki bi se pogovarjal. “Tudi vi kot socialdemokratska stranka in njen podmladek lahko govorite s španskimi socialisti oziroma njihovim podmladkom in jim pomagate, da nehajo škoditi sami sebi in svojim idejam,” je povedal Bosch. Tudi sinoči v Ljubljani ni bilo nikogar iz vrha slovenske politike, ki bi sprejel katalonskega zunanjega ministra. Poleg nekdanjega predsednika Mladega Foruma Andreja Omrzela, ki je skupaj z 11 člani od 20-članskega vodstva Mladega Foruma odstopil prav zaradi zapletov pri povabilu katalonskemu zunanjemu ministru Alfredu Boschu, sta se dogodka udeležila evropski poslanec Milan Brglez in državna sekretarka Dominika Švarc Pipan. Andrej Omerzel pa ni imel problemov samo doma pri slovenski politiki, ampak tudi pri evropskem združenju mladih socialistov, ki so mu zagrozili, da bodo Mladi Forum SD-ja vrgli iz organizacije. Na čelu te organizacije je sicer Španka.

Andrej Omerzel: “Dragi Alfred, velika čast je, da vas imamo lahko za gosta. Namen nas tukaj zbranih je, da se spoznamo s situacijo v Kataloniji. Opazili smo val nasilja proti miroljubnim protestnikom na socialnih omrežjih in v novicah. Vso nasilje izvajajo španske oblasti. Tukaj in zdaj v tako imenovanem Mestu heroj, moramo glasno in jasno povedati, da nasilje ni nikoli rešitev. Potrebujemo dialog. Moramo sesti in se pogovoriti. Miroljubnih protestov, ki se dogajajo zdaj, se v glavnem udeležujejo mladi Katalonci. Mladi ljudje predstavljajo motor miroljubne revolucije. S svojo prisotnostjo na ulicah izražajo nestrinjanje s španskimi oblastmi. Medtem ko gledamo videoposnetke miroljubnih protestnikov, ki jih pretepa policija, se naša srca lomijo. Najmanj kar lahko storimo je, da javno podpremo in se tako pridružimo gibanju, ki predstavlja človekove pravice. V Sloveniji se spomnimo, kdo je bil na naši strani, ko smo potrebovali pomoč. Čas je, da se mi postavimo za vas. Ne glede na posledice, s ponosom stojimo na vaši strani, ko branite človekove pravice v Kataloniji.

Dame in gospodje, piše se leto 2019 v srcu Evropske Unije, Unije, ki je osnovana na človekovih pravicah in svoboščinah, imamo politične zapornike, ki so skupaj obsojeni na 100 let zapora. 100 let za nekoga, ki deluje miroljubno in demokratično, brez državljanskih pravic. To povzroča, da podvomimo v evropsko demokracijo. Slovenija mora vztrajati pri obnovi dialoga med Barcelono in Madridom. Situacijo, v kateri smo se znašli lahko rešimo le z dialogom. Ne moremo dovoliti nadaljevanje nasilja. Naj ponovim: Nasilje ni nikoli rešitev. Moramo sesti in se pogovarjati. Star pregovor pravi, da so prijatelji kot kovanci. Bolje je imeti pet kovancev po 20 centov kot sto kovancev po en cent. Dragi Alfred, z velikim užitkom in veseljem ti lahko povem, da si naš prijatelj. Hvala”, je v pozdravnem nagovoru dejal Omerzel.

Veliko upanje so tako Bosch kot ostali udeleženci pogovora, med njimi tudi Milan Brglez, polagali na institucije Evropske Unije.

Na pravno mnenje generalnega pravobranilca na sodišču EU o imuniteti zaprtega nekdanjega katalonskega podpredsednika Oriola Junquerasa, ki je bil izvoljen za evropskega poslanca, je v nagovoru na dogodku v Ljubljani opozoril tudi evropski poslanec iz Slovenije Milan Brglez (S&D/SD). Szpunar je ta teden zapisal, da je mandat evropskega poslanca, ki ga je na majskih evropskih volitvah osvojil Junqueras, veljaven. Tako mu pripada tudi poslanska imuniteta, o kateri pa lahko odloča zgolj parlament.

Brglez je ob tem izpostavil, da mora sicer o tem odločiti še sodišče EU in da težko reče, kaj se bo zgodilo v parlamentu. “A ta imuniteta je nekaj, od česar se ne moreš kar obrniti stran. Treba je nekaj narediti in tudi bom poskušal nekaj narediti,” je zagotovil. Tako je možno po njegovih besedah katalonsko vprašanje rešiti tudi v okviru prava EU, saj so bili maja trije Katalonci – poleg Junquerasa, še nekdanji predsednik Carles Puigdemont in nekdanji minister Antoni Comin – izvoljeni za evropske poslance.

Pri reševanju katalonskega vprašanja je zato pomembna tudi EU. Nekatere evropske institucije so po Boschevih besedah zelo jasne, na primer generalni pravobranilec Maciej Szpunar in tudi številni poslanci v Evropskem parlamentu, ki podpirajo demokratično rešitev. Na drugi strani pa je Evropska komisija, ki je neke vrste vlada in drži s špansko vlado. “Prepričati jih moramo, da želimo slediti evropski poti, ki pripada sodobni Evropi in evropskim vrednotam,” je izpostavil katalonski zunanji minister.

Na vprašanje redkih novinarjev, kako vidi rešitev situacije, pa Bosch polaga na nov kabinet pod vodstvom predsednika socialistov Pedra Sancheza. Upanje za rešitev katalonske krize se po ministrovem prepričanju kaže v načelnem dogovoru o oblikovanju koalicije med socialisti in skrajno levo stranko Unidas Podemos po parlamentarnih volitvah v Španiji pred enim tednom. Ta kratek dogovor namreč vsebuje tudi klavzulo o Kataloniji, v kateri piše, da je treba spodbujati dialog, je pojasnil.

Njihova podpora vladi pod vodstvom predsednika socialistov Pedra Sancheza je sicer odvisna od premierja samega. Če se bo premier odpovedal nasprotovanju neodvisnosti Katalonije, bi lahko imeli priložnost kot katalonsko ljudstvo in kot špansko ljudstvo, je dejal Bosch. “Govorimo namreč o preprostih stvareh. Govorimo o miroljubnih okoliščinah, ki jih je treba ohraniti, prizadevati pa si je treba tudi za demokracijo. Drugače bodo standardi demokracije in človekovih pravic padli v Španiji in Evropi,” je opozoril.

Prevedene govore in izjave objavljamo spodaj:

Andrej: … Dragi Alfred, velika čast je, da vas imamo lahko za gosta. Namen nas, tukaj zbranih je, da se spoznamo s situacijo v Kataloniji. Opazili smo val nasilja proti miroljubnim protestnikom, na socialnih omrežjih in v novicah. Vso nasilje izvajajo španske oblasti. Tukaj in zdaj, v tako imenovanem Mestu Heroj moramo glasno in jasno povedati, da nasilje ni nikoli rešitev. Potrebujemo dialog. Moramo sesti in se pogovoriti. Miroljubnih protestov, ki se dogajajo zdaj, se v glavnem udeležujejo mladi Katalonci. Mladi ljudje predstavljajo motor miroljubne revolucije. S svojo prisotnostjo na ulicah izražajo nestrinjanje s španskimi oblastmi. Med tem, ko gledamo video posnetke miroljubnih protestnikov, ki jih pretepa policija, se naša srca lomijo. Najmanj kar lahko storimo je, da javno podpremo in se tako pridružimo kultu, ki predstavlja človekove pravice. V Sloveniji se spomnimo, kdo je stal na naši strani, ko smo potrebovali pomoč. Čas je, da se mi postavimo za vas. Ne glede na posledice, s ponosom stojimo na vaši strani, ko branite človekove pravice v Kataloniji. Dame in gospodje, piše se leto 2019, v srcu Evropske Unije, Unije, ki je osnovana na človekovih pravicah in svoboščinah imamo politične zapornike, ki so skupaj obsojeni na 100 let zapora. 100 let za nekoga, ki deluje miroljubno in demokratično, brez državljanskih pravic. To povzroča, da podvomimo v evropsko demokracijo. Slovenija mora vztrajati pri obnovi dialoga med Barcelono in Madridom. Situacijo, v kateri smo se znašli lahko rešimo le z dialogom. Ne moremo dovoliti nadaljevanje nasilja. Naj ponovim: Nasilje ni nikoli rešitev. Moramo sesti in se pogovarjati. Star pregovor pravi, da so prijatelji kot kovanci. Bolje je imeti pet kovancev po 20 centov, kot sto kovancev po en cent. Dragi Alfred z velikim užitkom in veseljem ti lahko povem, da si naš prijatelj. Hvala.

Brglez: To kar bi rad storil je, da priskrbim kontekst in na drugi strani strukturo v primeru Katalonija. Zakaj človekove pravice in zakaj je situacija v Kataloniji glede človekovih pravic prav tako situacija v Evropski Uniji, ali Španiji ali Sloveniji, Kataloniji ali praktično vseh. V pravnem jeziku povedano imamo znanilce, da se stvari lahko zgodijo, prav tako brez, ali zunaj konteksta, recimo španskega konstitucionalnega prava, ker je izrednega pomena, pravzaprav za celo EU. Začel bom z enostavno tezo: Črka zakona ni enaka črki, ki jo zapiše zakon in črka zakona se v glavnem ukvarja z vsemi, ki se ne ukvarjajo s tem problemom. Vse gre v smeri izgube, pa vendar so ti ukrepi usvojeni kot sila moči znotraj mednarodne skupnosti. Nihče nima prave moči. Pa v resnici obstaja. Dokler imamo skupnost, naj si bo mednarodna skupnost ali EU, obstaja moč in črka zakona ima občutek, le, ko spoštuje in promovira človekove pravice. To je temelj. Črka zakona ne more biti prva, človekove pravice pa druge. Temelj so, osnova so. To kar bi v tem konfliktu rad videl, je, dejansko, pravna obrazložitev, ki se ji je do sedaj sledilo, bo imela svoje politične posledice, toda, saj veste sila argumenta ni enaka sili moči. Naj si bo znotraj institucij ali zunaj njih. Kljub vsemu pa začnimo na začetku, ali vsaj na začetku, ko je mednarodna skupnost zaznala, da je nekaj narobe. To pomeni l. 2017. V tem času je tudi naš oddelek rekel nekaj stvari, ki se jih ni resno vzelo. Na eni strani vlada ni informirala drugih vlad EU, na čem stoji parlament, ampak nekaj od teh težav je temeljnih. Ena od teh je tudi, da pravica do samostojnosti pripada vsakemu narodu, vsakemu ljudstvu. S strani mednarodnega prava je bilo jasno izrečeno … v tem času so bile razlike med španskim zakonom na eni strani in mednarodnim pravom vzporedne in so vključevale nekaj, kar je nedosegljivo, da se ne da ničesar storiti na evropskem nivoju. Ampak to je bilo bolj, recimo politična pragmatika kot kaj drugega. Kajti tudi v mednarodnem pravu imamo

Minister: Lepo pozdravljeni, hvala Maribor. No Pasarán, se je slišalo po ulicah Madrida, Barcelone in drugih mest v španski republiki, pred 80 leti. To je bil obupan krik, ki je nastal v veliko težavnejših letih kot so danes. Na srečo. Torej, zaustaviti fašizem, tiste, ki ne bodo prestopili. Bilo je več kot 500 slovenskih prostovoljcev. To je dejstvo. Skoraj polovica njih, 231 jih je izgubilo življenje. Na tistih ulicah, v tistih jarkih. In slovenski brigadi je bilo zelo jasno, da je solidarnost pomembna. Da je boj proti fašizmu, boj za demokracijo, boj za človekove pravice, boj za dostojanstvo in spoštovanje, nekaj, v tisti točki, za kar se velja boriti na španskih tleh. In tako so bili prepričani v to, da jih je kot sem rekel skoraj polovica izgubila življenje. Nekateri med njimi so bili Grki in nekateri neprepoznavni, kar je še vedno problem, ki pa ni tako izražen v Sloveniji, je pa še vedno problem tam, glede izkopavanja grobov, prepoznavanja žrtev in počastitvijo teh ljudi. Teh borcev za svobodo. Torej, četudi so grobovi še vedno tam, zasuti z zemljo, se jih lahko neprestano, vsak dan spominjamo in jim izražamo zahvalo. Prav zdaj, tukaj, v tej dvorani, vsak dan. Ko je predsednik Torra prišel sem iz Katalonije, mesec dni nazaj, je odkril ploščo, da bi se spominjali Franc Rozman Staneta, ki je bil le en izmed teh prostovoljcev, ki so se borili za svobodo in dostojanstvo v tistih časih. To je bilo pred 80 leti. K sreči so ti časi turbulenc in vojne končani. V letih, ki so pripeljale do 1991 je bil v Sloveniji še en napor za svobodo in dostojanstvo in večina katalonskega prebivalstva, nazaj doma, zelo dobro se spominjam, v katalonskem parlamentu, celo v katalonski vladi, smo rekli ne, stati moramo na strani Slovencev. Ker je njihov vzrok naš vzrok, ker si to delimo, ker moramo hoditi skupaj, ne bomo nikoli hodili sami po tej poti. Stopiti moramo na stran pravice. In je bilo opravljeno. In potem spet je bil nov No Pasarán. Govorili so skupaj. Veliki ljudje iz različnih delov sveta. In sedaj spet smo okupirani in moramo reči No Pasarán. Reči moramo tem, ki niso za demokracijo, ki niso za nekaj tako osnovnega kot je dialog, kot je pogovarjanje, moramo jim reči: No Pasarán. Moramo jim povedati, da smo skupaj z vami in ostalimi pogumnimi ljudmi sveta. In … naše težave so vaše težave, to lahko vidimo tukaj, v tej dvorani. In kot pravite, ali kot pojete: Žive naj vsi narodi. Bog blagoslovi ljudi, vse ljudi, ki stojijo skupaj za svobodo za pravico, za boj na področju človekovih pravic in ostalih temeljnih stvareh. No in kaj imamo v Kataloniji ta hip? K sreči, vztrajam, to so drugačni časi. Še vedno je boj, ampak je miroljuben, civilen in je utemeljen na zahtevi po dialogu, pogovoru, po iskanju demokratične rešitve težave. Nikomur ničesar ne vsiljujemo. Če vam tako govorijo, prosim zanikajte. Katalonske republike ne vsiljujemo nikomur. Tega nočemo izsiliti. Mi pravimo: pogovarjajmo se, da vidimo, kako odločijo ljudje. Se lahko odpovemo temu? Zakaj? Saj je to demokracija. Ne moremo se predati pri demokraciji, žal mi je. Žal mi je. Nihče ne more zahtevati od nas, da svojim ljudem rečemo: Ne boste se mogli odločiti glede svoje prihodnosti. To je nemogoče. To nasprotuje osnovnim človeškim načelom. Nasprotuje končnosti. Nasprotuje nalogi, ki jo kot politiki imamo. Naše delo, naš položaj dolgujemo ljudem. In posvečeni moramo biti ljudem, zato morajo ljudje odločiti in je tako preprosto, mogočno in kompleksno kot to, kot vidimo. In kako priti tja? Hja, očitno, namesto, da stvar zatiramo s silo, moramo uporabiti besede. Ker politiki morajo izvajati politiko. To ljudje od nas pričakujejo. In to moramo narediti na miroljuben, civiliziran, odgovoren način. In najboljši način, ki ga poznamo, da se to lahko stori, je, da sedemo za mizo in se pogovarjamo. In sedimo in se pogovarjamo, s komerkoli, ki si to želi. To bi radi storili s špansko vlado, s predstavniki moči države Španije. Seveda. Ker so naši politični nasprotniki, ne španci, ne španski narod. Z njimi smo prijatelji. Imamo sorodnike na obeh straneh meje, delimo si veliko stvari. Delimo si španski jezik, razen katalonščine, na katero smo ponosni. In smo ponosni na špansko kulturo in literaturo. Očitno smo na to ponosni. Radi bi ju zadržali. Nočemo izgubiti priložnosti. Zatorej ne gre za vprašanje sovraštva. Mi ne sovražimo, ne gre za to. Trenutno se ne bomo spuščali v to. Radi bi sedli in se pogovarjali s špansko vlado in močmi Države. Radi bi sedli in se pogovarjali s komerkoli na svetu, ki je nato pripravljen in bi pomagal. Pomagal k demokraciji, k dialogu. Da bi pomagal pri človekovih pravicah. Radi bi sedli in se pogovarjali s Slovenci in s predstavniki in z častniki, ki so odgovorni za vodenje države, ki je tako lepa, prijazna in je tako blizu, v mnogih pogledih, kot Slovenija. Tudi z vami bi radi, zato smo prišli. Da sedemo in se pogovarjamo. Nelson Mandela je rad rekel, da, če želiš mir, in mi seveda želimo mir, se moraš pogovarjati, se moraš pogovarjati s svojimi nasprotniki, še posebej, samo s tvojimi nasprotniki. Lažje se je pogovarjati s prijatelji. Najverjetneje lahko doživite in delite toliko stvari. Včasih deliš toliko stvari, da je veliko bolj koristno, da govoriš svojimi nasprotniki. Zakaj? Ker si k temu prisiljen. In če iščeš mir, mi to počnemo, se moraš še posebej pogovarjati s svojimi nasprotniki, s političnimi tekmeci. Tako lahko napreduješ. Lahko napredujemo, lahko spreminjamo stvari. Lahko ohranimo civilizirano, miroljubno okolje in zato si to želimo storiti. Toda, za mizo smo sedeli že pred referendumom, med referendumom, po referendumu, do današnjega dne še vedno sedimo za to mizo in nihče ne sedi na stolu proti, prazen stol je in mi pravimo, prosim, sedite, spustimo se, da se pogovorimo. Še več. Predlog imamo, torej, lahko vam je všeč ali ne, in v Slovenijo ne prihajamo, da bi rekli, držite se našega predloga. Držite se Katalonije kot republike. Ker je to nekaj, kar bi bilo lahko neprijetno za vas in več, nekaj je, s čimer se moramo mi spopasti, ni na Slovencih, da se odločijo o tej stvari, je pa nekaj pred tem. Potrebujemo pogovore, ki so univerzalni princip in ja, v tem smislu, tukaj zahtevano mednarodno podporo, brez dvoma. In še nekaj je. Radi bi, da se to reši na demokratičen način. V 21 st. smo, ne v srednjem veku, zatorej, storimo to na civiliziran način, ki pripada stoletju in delu sveta kjer živimo. In to je nekaj, kar je univerzalno in zelo pomembno in na evropskem kontinentu ali v EU bi moralo biti zelo jasno, da moramo to storiti demokratično. In, da, seveda, očitno zahtevamo podporo na področju demokracije, človekovih pravic, dialoga, miru, osnovnih vrednot Evrope. Rešitev je Evropa. Rešitev je evropski način – včasih nas sprašujejo, kakšen je vaš način, kakšna je vaša pot – za katalonsko pot gre, očitno, druge ne more biti. Ampak, prav tako je tudi evropska pot. Evropa je bila ustanovljena po dveh velikih katastrofah, ko je Evropa skoraj izvršila kolektivni samomor. Zelo žalosten trenutek v naši zgodovini. Biti bi morali v zadregi, osramočeni glede tega, kar je Evropa storila v tistih letih 20 st. Ampak, Evropa, ki je izšla iz tega, na to moramo biti ponosni. Mora biti izboljšana. Ta Evropa potrebuje naš prispevek, sodelovanje. Na tem moramo delati, ampak na to moramo biti ponosni, ker je bila ustanovljena na temeljnih vrednotah, ki so nam omogočile, da ohranimo mir in zgradimo demokracijo, človekove pravice, in to je način s katerim bi to radi storili. Očitno, in, da, vas prosimo, kot prijatelje, evropske državljane, da hodite isto pot. Evropsko pot. Bili ste evropski državljani preden smo dobili primer o tem, kaj se dogaja v evropskem parlamentu. In ti predstavniki so bili izvoljeni s strani več kot dva milijona evropskih državljanov, kot vi, in so tudi vaši predstavniki. Moji so in so vaši in vsi smo Evropejci, zatorej bi se vsi morali boriti za to. Da to razčistim. Na noben način, ne moremo sprejeti, da tri predstavnike, tri člane evropskega parlamenta, država članica zaustavi z vetom, ali z državno birokracijo. Ne, volivci so, državljani so tisti, ki se morajo odločiti. Še enkrat. Osnovna pravila demokracije. Vlada za ljudi, od ljudi, z ljudmi. Kaj je trenutna težava. Nismo deležni nikakršnega dialoga. G. Sanchez, španski premier, aktivni premier, lahko da bo potrjen, najverjetneje bo, niti ne dviguje telefona, ko ga pokliče katalonski Predsednik. Je to način, da se rešuje ta zadeva? Ali to stvari izboljša? Ali to stvari poslabša? In … Kdo ima težave z dialogom? Kdo ima težave s pogovarjanjem? Ima g. Sanchez težave s pogovorom ali dialogom? (motnja, papirji padejo na tla: Dejmo tole pobrati. Ne maram, če stvari padajo. Ne bomo odvrgli nobenega mikrofona, saj je to metoda s katero se naš glas sliši po celem svetu) Torej, kdo ima težavo s tem? Zakaj imajo težavo? Je to zato, ker vedo, da ko bodo sedli za mizo, ne bodo imeli alternative predlogu. Mi imamo enega. Mislimo, da bi ljudje morali glasovati o svoji prihodnosti. Vsi. Vsi državljani. Tisti, ki so za naše politične ideje in tisti, ki so proti njim. Vsi. 100%. To se tiče vseh. Kaj je alternativni predlog? Ali sploh obstaja? Ali lahko obstaja alternativen predlog? Mar zato ne začnemo s pogovori. To je trenutek, ko se v Kraljestvu Španije odpirajo okna. Vi, iz socialistične tradicije, vi, iz socialističnega, demokratičnega polja se lahko pogovarjate s socialistično partijo Le Pesoje?, v Španiji, lahko se pogovarjate s socialistično mladino v Španiji, pravzaprav vas spodbujamo, da to storite in jim poveste, da je težava z dialogom. Kaj je njihova težava z dialogom? In lahko storite nekaj, vi lahko pomagate, lahko pomagate tem ljudem. Lahko pomagate g. Sanchezu, lahko pomagate socialistom v Španiji, lahko pomagate socialistični mladini, da nehajo prizadevati sami sebe. Da se ustavi škoda, njihove ideje, njihovi principi, ker, kdo v resnici verjame, da socialisti v Španiji niso za demokracijo? Jaz ne. Kdo v resnici verjame, da niso za človekove pravice? Ali za nekaj tako osnovnega kot je dialog. Očitno je, da niso. Zakaj torej ni to na splošno sprejeto? Prepričan sem, da bo. Ampak, pri tem potrebujemo vašo pomoč. In potrebujemo pomoč vseh teh na svetu, še posebej naprednih ljudi, ki jim je zelo jasno, da je edini dober način, s katerim se to reši, da se pristopi k pogajalski mizi. In veliko lahko pripomorete, ker imate prijatelje tam, ker ste politično blizu in ker vas bodo poslušali. Morda bodo sprva nekoliko vzburjeni, drugič pa morda že ne več tako zelo, tretjič ali četrtič ali petič, kdo ve, takoj, ko bo mogoče, bodo rekli, prav ste imeli, ko ste nam začeli pripovedovati, da bi morali to storiti, ste imeli prav, ker je to pravi način s katerim se stvari počno. Kdo verjame, da lahko rešiš težavo in zadevo, katalonsko vprašanje, kdo verjame, da se ga da rešiti z zaporom? 100 let ječe za 9 ljudi. 100 let skupaj, za teh devet ljudi. Nekateri od njih so moji predhodniki, večina od njih so člani prejšnje katalonske vlade. Vse kar so storili je bilo to, da so organizirali volitve. Je to zločin? Se to lahko šteje za zločin? Gotovo, ne gre za zločin v Španiji. In tu odkrijete, da je zakon spreobrnjen, v korist političnega maščevanja. In v korist političnega kaznovanja. To ni sprejemljivo. Spet. Vztrajam. V 21 st. smo. Na moralni osnovi, to ni dostojno. Tega ne moremo sprejeti. Ne v Španiji, ne v Sloveniji, nikjer na Svetu. Potemtakem rešitev ni zatiranje, rešitev ni siljenje ljudi v izgnanstvo, rešitev ni razpustitev katalonske vlade, rešitev ni razpustitev katalonskega parlamenta, ki je, mimogrede, popolnoma zakonit, praven in konstitualen. Če je kaj nekonstitualnega je to način kako postopamo s temi izvoljenimi telesi, ki so predvideni v španskem zakonu, v konstitualnem okvirju. Očitno torej nekaj ni bilo narejeno na pravi način. Opraviti ima s cenzuro, s kratenjem svoboščin in pravic, da se doseže rešitev. Verjetno boste zašli zelo daleč od prave rešitve, stvari se bodo le poslabšale in vse to smo videli. V teh zadnjih letih. So se stvari izboljšale? So se stvari v Kataloniji izboljšale? So se stvari izboljšale v Španskem kraljestvu? Ne. In videli smo evropski parlament z evropskim sodiščem, videli smo tudi združene narode, dva razglasa delovne skupine o arbitrarnih napetostih, ki so odvisne od sveta za človekove pravice Združenih narodov. Ko govorim o Združenih narodih, Združenih narodih sveta, ki, izvajajo mednarodne razglase, ki trdijo, da so bile te sankcije do katalonskih voditeljev samovoljne in bi morali biti kot politični zaporniki takoj izpuščeni. Da se mora poiskati kompenzacija, da bi se morala sprožiti neodvisna mednarodna raziskava, da bi ugotovili, kako se je to lahko zgodilo. To je to, kar govorijo Združeni narodi. V tem telesu, ki je integriran v sistem Združenih narodov. Torej, kdo želi španske socialiste ali špansko vlado ali Špansko kraljestvo na splošno, spraviti v vse te težave? Nihče. In prepričan sem, da tega ne želijo niti sami. Pomagajmo jim torej. In jim pomagajmo, da se spravijo iz te zmešnjave. Ker to ne pelje nikamor. Ah, ja, lahko vodi v veliko slabši scenarij. A tega si nihče ne želi. Prav zares. Torej, da, veliko lahko pomagate, lahko pomagate tako, da socialistični družini v Evropi poveste, da se stvari morajo popraviti, da se mora vzpostaviti dialog. Obstaja okno upanja, o katerem sem vam že govoril s tem dogovorom med španskimi socialisti in alternativno levico – morda bodo potrebovali naše glasove, v španskem parlamentu, tako mislim, da tam lahko napredujemo. Poglejmo, kako se stvari lahko popravijo na pravi način. Na evropski način, ki vključuje svobodni govor, dialog, mir, človekove pravice, demokracijo. To je pravi način. Zatorej se vam moram zahvaliti, zahvaliti se vam moram, ker ste mi dali priložnost, da pridem sem in vam vse to povem. Sami boste presodili. Inteligentni ljudje ste, v glavah neodvisni in počutite se svobodno. To ste dokazali. In rad bi vam rekel hvala, odboru, ki se je oblikoval in ga vodi g. Milan Kučan, za politične zapornike. Rad bi se zahvalil tistim v evropskem parlamentu, ki predstavljajo, ne Slovenijo, ampak evropsko skupnost kot celoto. Rad bi se zahvalil pravosodnemu sekretarju, ki ve veliko o pravici, rad bi se zahvalil tudi SD-ju. Mislim, da ste dovolj odprti in vaša zgodovina dokazuje, da tudi, ko imate morda nekaj dvomov, lahko utišate sebe, da stvari naredite kot je prav. Na koncu, socialni demokrati Slovenije so se v zgodovini vedno dokazali, kot je rekel Andrej, da na koncu izberejo pravo stran zgodovine. In prepričan sem, da bo to pomagalo. Prepričan sem. Pozitiven sem. Popolnoma sem prepričan, da se bo to zgodilo. In rad bi se zahvalil neposrednemu Mlademu forumu. Precej pogumni ste bili, zelo mladi ste, kar je verjetno ena vaših funkcij. Ne glede na to kaj morda čuti establišment, ne glede na to, kašni so morda njihovi dvomi, moramo mi storiti pravo stvar. Vstati moramo in spregovoriti. Ker smo mladi. In ker, ko ste mladi, če niste pogumni, niste mladi. Prezgodaj stari ste in vi ste dokazali, da pri vas temu ni tako. Zelo jasno predstavo o tem imate kaj govori politična etika in rad bi vsem vam rekel, da je mogoče pokazati pot, spremembo v zelo moralnem smislu mogoče. Rad bi rekel Hvala. Hvala. Zelo rad bi rekel hvala in dovolite mi, da to povem na zelo oseben način, dvema osebama, ki sta izstopili in sta bili zelo pogumni. Andrej zastavil si smer, morda se ne zavedaš v polnosti, tega kar bo prišlo po tem, ampak gotov sem, da bo po tem prišla zgodovina. In rad bi rekel zelo osebno: Hvala. Hvala ti, ker si zadržal upanje, da si ustvaril zgodovino, hvala za prijaznost, za tvoje žrtvovanje, predanost. Vemo, da je bilo težko, zelo naporno je bilo zate, ampak ti imaš moralne standarde, ki so v današnji politiki potrebni. Ti jih imaš in nisi se predal. Nisi popustil. Rekel si Ne, tokrat Ne. Ne bomo popustili, ne bomo se predali, No Pasarán. Hvala, ker si rekel No Pasarán. Hvala vsem vam.

Sta: Kaj pomenijo rezultati volitev za reševanje katalonske krize?

Minister: Najprej moramo reči, da so bile zadnje volitve v Španiji velika špekulacija s strani g. Sancheza. In prav tako moramo reči, da je to špekulacijo izgubil. Zavzel je trdo pozicijo, upal je, da si pridobi moč, s temi volitvami in je pravzaprav izgubil moč in zapravil je priložnosti. Prej je imel več možnosti za dogovor z različnim stranem, sedaj je pot zožil. Pa vendar, nikoli ne izgubimo upanja, to je zadnje, kar izgubimo. In nismo ga izgubili. Čeprav zdaj, g Sanchez, prav v tem trenutku, še vedno ne dvigne telefona, ko ga z večino, parlamentarno večino izvoljeni predsednik pokliče. In to se še vedno dogaja, prav zdaj. Zato moramo biti zelo previdni glede tega, ekstremno previdni. Obstaja možnost. In ta dogovor med socialisti in Podemosom? vključuje klavzulo, zelo kratko, manj kot dve strani, izrazitega besedila o Kataloniji in pravi, da se mora uveljaviti dialog. Zato ta znak pozdravljamo. Ampak, zaenkrat je le znak. Nič več kot to. Radi bi to videli v resničnosti, poleg tega, naj dodam še nekaj. Obstaja zadeva o političnih zapornikih in izgnancih in to je povezano z dialogom. Ker nič ne bi poenostavilo dialog nič ne bi ohladilo duhov v Kataloniji bolje, in v Španiji, kot to, da te ljudi spustijo iz zapora. Pravzaprav so to voditelji Kataloncev, ki imajo največ ali najvišjo moč, ki so najbolj izobraženi, spoštovani in celo ljubljeni kot ti, ki lahko vodijo pogovore na katalonski strani. Torej, če bi bili ti ljudje svobodni, in bi prišli za mizo in se pogovarjali s španskimi oblastmi, bi bil to ogromen napredek. In tako bi lažje dosegli katerekoli vrste kompromis, ker ljudje v Kataloniji, v tem trenutku ni nikogar, večina ljudi, celo tisti, ki so proti neodvisnosti, ni političnih voditeljev, ki bi bili tako široko spoštovani. Vsi ti politiki, ki so zaprti ali v izgnanstvu dosegajo najvišja mesta. Veliko pred ljudmi so, kot sem jaz, zunanji minister. In to je naravno. Heroji so. Torej, karkoli oni rečejo, kakršenkoli kompromis oni sklenejo, bo verjetno spoštovan veliko bolje. Idealni nasprotniki so španskim oblastnikom. In resnično jim sporočam, lahko jim vi poveste, ker včasih bolje slišijo vas kot nas, svetoval sem jih naj to upoštevajo.

Še enkrat se zahvali

Novinarka: nerazločno …
Minister. To je odvisno od njega (podemos). Če bo še naprej del problema, je očitno, da bo zelo težko. Toda, če popravi svojo smer, kar je nekaj kar sem povedal v razpravi, ima morda nekaj možnosti pri Kataloncih in tudi v Španiji ima možnosti, ker govorimo o osnovnih stvareh. Govorimo o vzdrževanju mirnega okolja, kar zdaj je, na tem moramo delati in delati moramo tudi na demokraciji. Standardi demokracije, človekove pravice v Španiji. Ker če so ti standardi načeti ali se zmanjšajo v Španiji, bo to vplivalo na EU in tega se moramo zelo zavedati.

Novinarka: Ali je tudi EU del problema. Kar naprej govorite o dialogu, ki ga madridska stran ne želi. Ampak brez pritiska s strani EU, je dialog možen?

Minister: Zagotovo ima EU veliko različnih ustanov in videli smo, kako so nekatere med njimi zelo jasne pri opazkah, iz evropskega sodišča ali kot glasovi, veliko glasov v evropskem parlamentu podpira demokratično rešitev. Če govorite o Komisiji, to je klub vlade in vlade se nagibajo k temu, da držijo skupaj. Tako moramo prepričati tudi njih, da če hočemo iti po pravi poti in slediti pravi poti, ki je evropska pot, ki pripada sodobni Evropi in evropskim vrednotam. To se mora spremeniti.

Novinarka: Kaj je naslednji korak za katalonske politične zapornike?

Minister: Vedno smo se zavzemali za njihovo svobodo. Prepričani smo, da bi morali biti svobodni, morali bi biti svobodni ljudje. Cel proces je bil napaka. Obsodba je bila velika napaka, ki je prinesla, kot ste videla izbruh nasilja naroda. Ne, s tem moramo končati, ne morete imeti političnih zapornikov, v 21. st, v Evropi. To je nesprejemljivo. To se mora torej popraviti. In če se to ne da popraviti danes, počakajmo na jutri.

Novinarka: Veliko procesov je odprtih proti katalonskim politikom, kako to komentirate?

Minister: Hja, na sodišče gremo, branimo našo stvar, ki je pravica in je pravična stvar in skušamo zmagati te procese. Ker smo prepričani, moram reči, da smo na pravi strani zgodovine in prav tako na pravi strani Pravice. Včasih opazimo, da sta pravo in pravni sitem obrnjena na glavo, da služita političnim namenom. Torej to je treba povedati, naznaniti in … Naj vam povem eno stvar: Ne bomo se predali in ne bomo se predali, ker se ne borimo za naše točno določene zmage ali želje, borimo se za zelo osnovne vrednote . Ne predamo demokracije, dialoga, ne človekovih pravic ali miru. Ne bomo se odrekli miru.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)