(VIDEO) Bo Tonin poleg Šarca, Črnčeca in “Lepo N” pred KNOVS povabil tudi Novakovo in njeno snaho? Kaj je razočaralo Mateja Tonina na včerajšnji seji KNOVS?

Spor med Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ki jo vodi Matej Tonin (NSi) in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (SOVA) o tem, ali ima KNOVS pravico do vpogleda v »kadrovske mape« in zaposlovanje pripadnikov agencije očitno ne bo dobil pravnega epiloga. Predsednik KNOVS-a je sinoči povedal, da bodo uporabili drugo pot in sicer zaslišanje vseh, ki bi karkoli vedeli o zaposlitvi agentke »Lepe N« na Sovi.

Na KNOVS bodo poleg »Lepe N« in župana Škofljice Ivana Jordana povabili tudi direktorja Sove Kozmelja, vodjo kadrovske službe na Sovi in vse zaposlene na Sovi, ki so se ukvarjali s primerom zaposlitve Lepe N. Povabili bodo tudi Marjana Šarca, svetovalca v njegovem kabinetu za nacionalno varnost Damirja Črnčeca in glavno inšpektorico inšpektorata za javni sektor Lidijo Apohal Vučković. Prvi možen termin za zasedanje KNOVS-a je po Toninovih navedbah 10. december.

Obeta se nam torej neke vrste repriza dogodkov povezanih z razrešitvijo poveljnika sil, brigadirja Mihe Škerbinca s položaja na predlog načelnice Alenke Ermenc.“To so orodja, ki nam jih zakon daje, da če nam je direktor Sove to onemogočil, pridemo do zahtevane dokumentacije v zvezi z zaposlovanjem na Sovi po drugi poti,” je pojasnil Tonin. Prav tako bodo inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitev N.H., zaprosili, da KNOVS-u preda vso dokumentacijo v zvezi s tem.

“Danes smo se ukvarjali predvsem s tem, kako zdaj to situacijo razrešiti po pravni in demokratični poti. Zato sem danes na samo sejo povabil tudi vodjo zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS) Natašo Voršič in jo zaprosil, da nam predstavi vse pravne možnost, ki jih naša komisija ima. Žal vas moram razočarati in tudi sam sem bil nekoliko razočaran, ker po mnenju zakonodajno pravne službe na tem področju obstaja neke vrste sivina oziroma pravna praznina, ker niti zakon o parlamentarnem nadzoru, niti zakon o ustavnem sodišču ne predvideva tovrstnega primera, kot se je zgodil nam pri nadzoru zaposlovanja na Sovi. Torej, po mnenju vodje ZPS ne obstaja pravna podlaga, po kateri bi se KNOVS lahko v tem primeru obrnil na ustavno sodišče. Moja želja je bila, da bi tovrstni zaplet razrešili po sodni poti. Zaradi tega sem domneval, da v primeru spora med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, da je ustavno sodišče tisto, ki tovrstne zadeve potem preseka”.

Kot napoveduje Tonin, bodo najprej uporabili orodja, ki jim jih dajeta 26. in 32. člen zakona o parlamentarnem nadzoru. Prvi govori o dolžnosti zaposlenih v nadzorovani službi, da se udeležijo seje KNOVS-a in podajo pojasnila. Drugi pa o dolžnosti, da so državni, občinski in upravni organi, pravne osebe javnega prava ter nosilci javnih pooblastil dolžni komisiji na njeno zahtevo dajati podatke in dokumente, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije ter ji omogočiti pregled dokumentacije, razen če je to v nasprotju z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ima pa po ocenah ZPS nekaj močnih orodij na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, pa tudi nekaj političnih parlamentarnih orodij, kot sta interpelacija in ustavna obtožba. Vendar pa se Tonin, kot je zatrdil, pri tem zavzema za postopnost.

“To so orodja, ki nam jih zakon daje, da če nam je direktor Sove to onemogočil, pridemo do zahtevane dokumentacije v zvezi z zaposlovanjem na Sovi po drugi poti,” je pojasnil Tonin. Prav tako bodo inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitev Šarčeve znanke, zaprosili, da KNOVS-u preda vso dokumentacijo v zvezi s tem.

Od pričanj so odvisni tudi nadaljnji postopki KNOVS-a. Tonin je dodal, da bodo ukrepali postopoma, “da na normalen, trezen način pridemo do celovitega civilnega nadzora nad obveščevalnimi in varnostnimi službami”. Opozoril je, da imata Šarec in Kozmelj priložnost, da “to agonijo končata”, v nasprotnem primeru pa so na voljo tudi druga orodja KNOVS-a v okviru parlamentarnega dela.

Ali bo poleg vseh naštetih na zaslišanje vabljena tudi Ljudmila Novak in njena snaha, Tonin včeraj ni pojasnil. Kot smo pred časom zapisali v članku »Je bila snaha Ljudmile Novak na Sovi zaposlena na podlagi dogovora med taščo in Mirom Cerarjem? – Tonin odprl Pandorino skrinjico, iz katere je “skočil” še podpredsednik stranke Valentin Hajdinjak, ki ga je takratni obrambni minister Aleš Hojs leta 2013 iz kabineta premestil kar na Obveščevalno varnostno službo MORS«, je po naših neuradnih, a dokaj zanesljivih informacijah, snaha Ljudmile Novak dobila službo na Sovi po posredovanju tašče, ki se je za to dogovorila neposredno z zdaj že bivšim predsednikom vlade in sedanjim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem. To pa v drugačni luči prikazuje politično sceno, zlasti pa odnos med pozicijo in opozicijo v času prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja. Morda se v tem skriva tudi razlog za nenadni odstop Ljudmile Novak.

O zaposlitvi agentke B. P. N. je bil strankarski šef Matej Tonin takrat redkobeseden in je vse skupaj pripisal “nepooblaščenemu razkrivanju sodelavcev Sove”. Predsednik KNOVS-a Matej Tonin je namreč dejal zgolj to, da v povezavi z zaposlitvijo snahe Novakove nima nobenih novih informacij: “Če to, drži, potem gre spet za nepooblaščeno razkrivanje identitet sodelavcev Sove, kar pa je seveda slabo za Sovo,” je 17. oktobra dejal Tonin.