(EKSKLUZIVNO): Misija Nemogoče – Borut Jamnik želi Tomaža Berločnika vrniti na položaj predsednika uprave Petrola in kliče na pomoč novinarje – TOPNEWS.si

(EKSKLUZIVNO): Misija Nemogoče – Borut Jamnik želi Tomaža Berločnika vrniti na položaj predsednika uprave Petrola in kliče na pomoč novinarje



(EKSKLUZIVNO): Misija Nemogoče – Borut Jamnik želi Tomaža Berločnika vrniti na položaj predsednika uprave Petrola in kliče na pomoč novinarje

Da ne bo nesporazuma, Borut Jamnik seveda ni Tom Cruise. Pa vendar se po zadnjih informacijah zdi, da si je zadal misijo nemogoče, in sicer, da bi vrnil nazaj staro upravo Petrola na čelu s Tomažem Berločnikom. Seveda Jamnika ne skrbi to, da bo revež Tomaž Berločnik ostala brez službe, saj mu jo koncu koncev lahko poišče kadrovska agencija Competo, ki je tudi v lasti Tomaža Berločnika in je v zadnjem času na veliko kadrirala po državnih podjetjih, kjer ima glavno besedo Borut Jamnik, skupaj z Ireno Prijović.

Se pravi, če politika samo dvigne glavo in predlaga nekdanjega predsednika Računskega sodišča in evropskega poslanca za direktorja Uradnega lista to ni mogoče, če pa kadrira direktorja kadrovska agencija Competo, je to pozitivno. Tako je Berločnikov Competo poiskal kader za vodenje Uradnega lista in pred tem za Telekom. Poleg tega, da je Berločnik lastnik firme Competo, ima po nekaterih informacijah na svojih zasebnih računih okoli 20 milijonov evrov, kar pomeni, da tudi po zamenjavi in odpravnini vsekakor ne bo revež brez službe.

Jamnika seveda skrbi zaradi Berločnika, ker je izgubil ključnega človeka omrežja na vodilnem položaju najpomembnejše državne firme. Tako je Berločnikov odstop Jamnik branil na Odmevih, ko je dogajanje v Petrolu komentiral z besedami, da “to, kar se je zgodilo zdaj, torej pripeljati znotraj logičnega upravljavskega procesa do zamenjave uspešne uprave, je destrukcija vrednosti… Ko je ta uprava prevzela podjetje, je bilo podjetje v bistvu pred stečajem … Družbo je ta uprava uspešno razdruževala in hkrati izkazala izjemno rast, podvojila dobičke, podvojila denarni tok, prihodke, izrazito povečevala in se širila na trgu. Ne samo formalne nagrade upravi, predvsem pa finančni rezultati kažejo na to, kako dobro je poslovala ta uprava. To podjetje je ta trenutek v bistvu skoraj nezadolženo. Če je uprava hotela voditi strategijo rasti, je morala na finančnih trgih iskati tuje vire v ustrezni strukturi, da bi ne izgubila investicijske ocene, ki je z vidika cene zadolževanja bistvena”.

Po zadnjih informacijah pa naj bi si Jamnik zelo prizadeval, da na vsak način vrne Berločnika nazaj na Petrol in v ta namen kliče točno določene lojalne novinarje in jim daje inštrukcije, kako naj mu pri tem pomagajo in kako naj poročajo o zadevah.

Na navedbe Boruta Jamnika, da je bil Petrol leta 2011 pred stečajem, preden ga je prevzel Tomaž Berločnik, se je odzval tudi takratni predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek, ki je zapisal sledeče:

Petrol je bil v času prevzema vodenja s strani Tomaža Berločnika v odlični kondiciji in svetlobna leta daleč od roba propada, kakor zgodovino potvarja Borut Jamnik, sicer predsednik združenja članov nadzornih svetov.

V času mojega vodenja Petrola je podjetje že v prvem letu bistveno povečalo dobiček. Ob takratnem mojem imenovanju za predsednika uprave (leta 2009) je bil dobiček Petrola 10,425 milijona evrov, v letu 2010 že 32,904 milijona evrov in v letu 2011 51,4 milijona evrov. Preračunano je znašal v letu 2009 sicer 5 evrov na delnico, v letu 2010 skoraj 16 evrov na delnico in v letu 2011 že dobrih 24 evrov na delnico. Z ekipo sodelavcev smo obrnili tok poslovanja Petrola na način, da so lastniki in regulatorji zabeležili več stoodstotno izboljšanje revidiranega poslovanja. Zato je takšne rezultate poslovanja Petrola opredeljevati kot rob propada, in to s strani predsedujočega Združenju članov nadzornih svetov v RS,skrajno neodgovorno in nevredno funkcije, ki jo še opravlja Borut Jamnik.«

Vse navedeno je mogoče preveriti tudi pri takratnem predsedniku nadzornega sveta Tomažu Kuntariču.

Aleksander Svetelšek,

predsednik uprave Petrola 2009–2011

Vrnitev nekdanjega predsednika uprave Petrola Tomaža Berločnika je še posebej pod vprašajem. Povejmo kar naravnost, praktično nemogoča misija po včerajšnji nujni seji Odbora za finance, kjer je predsednica nadzornega sveta Petrola in sedanja predsednica uprave Nada Drobne Popović na zaprtem delu seje razkrila pravo vsebino in okoliščine sporazumnega prenehanja mandata bivše uprave Petrola.

Čeprav je bil sklic nujne seje komisije DZ-ja za nadzor javnih financ očitno del scenarija oziroma pritiska v smeri vrnitve stare uprave, ki so ga na poslance, nadzornike in vodstvo SDH-ja ter finančnega ministrstva izvršili predlagatelji seje poslanci poslanske skupine NSI, se je vse skupaj obrnilo v svoje nasprotje.

Tako je poslanec Jernej Vrtovec med drugim dejal, da “takšni dogodki kažejo na sila nenavadno in nelogično kadrovanje v državnih podjetjih. Zakaj vladna politika menja tudi zelo uspešne posameznike, ki so pokazali jasne rezultate,” se je vprašal ter od nove predsednice uprave Petrola in njegove nekdanje prve nadzornice Nade Drobne Popović zahteval podrobnejša pojasnila o razlogih za odhod uprave. Na koncu seje je bil Vrtovec tako kot ostali poslanci zelo redkobeseden.

Nada Drobne Popović je namreč na odprtem delu seje ponovila, da je bil razlog za sporazumno prenehanje mandata razhajanje med nadzornim svetom in upravo glede izvajanja strategije družbe, podrobnosti pa zaradi določb sporazuma med nadzornim svetom in upravo ni mogla pojasniti. Ob tem je poudarila, da nadzorni svet zagovarja razkritje podrobnosti, zato je tudi ponovno pozval nekdanjo upravo, da naj se sporazum v tem delu razkrije.

Čeprav podrobnejše vsebina sporazuma predstavlja skrivnost, pa se je Drobne Popović strinjala, da lahko podrobnosti članom komisije pojasni v primeru zaprtja seje za javnost, kar je predsednik komisije Anže Logar (SDS) nato tudi storil. Sodeč po odzivih poslancev po zaprti seji je Popovičeva včeraj razorožila tudi najbolj okorele kritike zamenjave v Petrolu in zagovornike stare uprave na čelu z Berločnikom.

Tako je na novinarsko vprašanje ali so predstavljeni argumenti nadzornikov Petrola dovolj trdni za upravičeno razrešitev, Anže Logar po seji odgovoril, “da bo argumente presojala skupščina Petrola. Na podlagi tega bo lahko nato tudi politika ocenila prepričljivost razlogov,” je dodal. Slovenski državni holding (SDH) namreč namerava do konca tedna sklicati skupščino Petrola, na kateri bi se delničarji seznanili s podrobnejšo informacijo glede zadeve.

Po besedah Jerneja Vrtovca je bila seja zelo koristna, saj so ugotovili, da je s korporativnim upravljanjem v Sloveniji “nekaj zelo hudo narobe, kar se potrjuje tudi v primeru Petrola. “Lahko rečem, da na skupščini nihče ne bo kaj preveč presenečen,” je dodal. Zadovoljstvo z odgovori in koristnost seje je izpostavil tudi Jože Lenart iz vrst LMŠ. “Kot finančnik lahko rečem, da sem z odgovori sploh na zaprtem delu seje zadovoljen. Se pa je dogajala dokaj neobičajna zadeva,” je dejal. Nadzorni svet Petrola je po njegovem mnenju ravnal zelo odgovorno. Tudi sicer je korporativno upravljanje v slovenskih državnih podjetjih po njegovih ocenah načeloma na dovolj visoki ravni, kadar pa se pojavijo izjeme, morajo pristojni ukrepati, je poudaril.

Glavno gradivo za včerajšnjo sejo je sicer bilo prav pisanje Topnews.si, ki ga je Vrtovec večkrat omenil na odprtem delu seje, predvsem pa so si poslanci pomagali z integralom pravnega mnenja odvetniške družbe Čeferin, ki smo ga v celoti razkrili prav na portalu Topnews.si

Kot je bilo mogoče prebrati v pravnem mnenju, je uprava znesek za naložbe v treh tednih trikrat spremenila, zadolženost, s katero bi lahko prevzela družbe na Balkanu, pa prenapihnila za 200 milijonov evrov. Odvetniška družba je zato menila, da takšno ravnanje uprave v celoti utemeljuje njen odpoklic zaradi hujših kršitev obveznosti. Nameravani prevzemi na Balkanu so bili po naših informacijah odločilni za zamenjavo uprave.

Če smo zelo plastični, predstavljate si situacijo, ko z ženo kupujeta stanovanje za recimo 200.000 evrov. Za to bi se zadolžila pri banki mož pa vztraja da vzameta 300.000 evrov kredita od tega 100.000 na črnem trgu, vendar ženi ob tem ne zna pojasniti zakaj rabi dodatnih 100.000 evrov. Razen, da bi ga imel na lagerju za »cash bar«. Kako bi se končalo? Verjetno z ločitvijo. Pri Petrolu pa je šlo za tako imenovano operacijo Orange oziroma prevzeme na Balkanu. Zadolžitev, ki jo je predvidela uprava, je bila približno milijarda evrov, kar je dvakrat več, kot je predvidevala sprejeta strategija do leta 2022. To pa bi precej povečalo zadolženost Petrola, ki ima že zdaj za 400 milijonov evrov dolga. Poleg plinskega distributerja Crodux na Hrvaškem, ki je v lasti poslovneža Ivana Čermaka, nekdanjega generala v hrvaški domovinski vojni, ter še ene akvizicije na hrvaškem, je uprava Petrola nameravala kupiti tudi slovenski podjetji Nomago in Avantcar.

Znano je, da je bil Petrol v svoji zgodovini zadolžen največ za 600 milijonov evrov in da je uprava Petrola vztrajala na zadolžitvi za skoraj milijardo evrov. Ob tem pa bi predvsem za nakupe na hrvaškem šla velika večina denarja, kar bi vsekakor zmanjšalo vrednost Petrola. To bi v nadaljevanju vplivalo na zmanjšanje vrednost podjetja, ki bi tako lažje postal plen za privatizacijo.

Ključni razlog zaradi katerega je torej padla Uprava Petrola, so bili predvideni prevzemi dveh podjetij na Hrvaškem, ki bi vsaj po oceni nadzornikov bili preplačani za cca 200 milijonov evrov. Ena od dveh investicij na hrvaškem je vsekakor že prej omenjeni in napovedani prevzem Croduxa, za katerega je nekdanji general Čermak plačal 100 milijonov. Petrolova uprava pa naj bi mu plačala kar 300 milijonov evrov.

Ob tem je zanimivo, da ima Beločnik dve podjetji, eno v Sloveniji in drugo z istim imenom na hrvaškem, ki sta mirujoči oziroma tako imenovani speči firm, ki naj bi se ukvarjali z nepremičninam. Ali bi se, po končani transakciji na hrvaškem “zbudili”, lahko samo ugibamo.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)