Kaj je bilo usodno za upravo Petrola? Posel v Rusiji z ruskim tajkunom pod sankcijami ZDA Viktorjem Vekselbergom, napovedani prevzem in preplačilo Croduxa v lasti hrvaškega generala iz operacije nevihta Ivana Čermaka ali gradnja nove poslovne stavbe za 60 milijonov evrov – Pravo ozadje odstopa uprave Petrola – TOPNEWS.si

Kaj je bilo usodno za upravo Petrola? Posel v Rusiji z ruskim tajkunom pod sankcijami ZDA Viktorjem Vekselbergom, napovedani prevzem in preplačilo Croduxa v lasti hrvaškega generala iz operacije nevihta Ivana Čermaka ali gradnja nove poslovne stavbe za 60 milijonov evrov – Pravo ozadje odstopa uprave Petrola



Kaj je bilo usodno za upravo Petrola?  Posel v Rusiji z ruskim tajkunom pod sankcijami ZDA Viktorjem Vekselbergom, napovedani prevzem in preplačilo Croduxa v lasti hrvaškega generala iz operacije nevihta Ivana Čermaka ali gradnja nove poslovne stavbe za 60 milijonov evrov – Pravo ozadje odstopa uprave Petrola

Ko smo se z različnimi viri pogovarjali kaj je šlo narobe v Petrolu in kakšno je pravo ozadje odstopa uprave Petrola nam je eden od bolj izkušenih insajderjev pri upravljanju državnega premoženja dejal: “Ko začneš razmišljati o novi poslovni stavbi v državnem podjetju si že končal kariero.” Medtem ko se nadaljujejo očitki stroke in dela politike, da bi morali nadzorniki pojasniti za kakšna razhajanja v strategiji razvoja gre, smo našli vsaj tri posle, ki bi lahko bili usodni za nekdanjo upravo Petrola. Na Topnews smo hoteli preveriti, kateri posel je bil usoden za upravo Petrola. Zaradi zaveze k molčečnosti namreč prva nadzornica Nada Drobne Popović ostaja skrivnostna : “Z upravo smo se sporazumno dogovorili o prekinitvi mandata zaradi nestrinjanja pri izvajanju sprejete strategije”

Nekdanji predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je le nekaj sto metrov od sedanje poslovne stavbe družbe Petrol v Ljubljani napovedal gradnjo novega “futurističnega” središča Petrola. Maksimalna cena, ki so si jo zadali pri gradnji nove luksuzne poslovne stavbe, naj bi znašala 60 milijonov evrov. Zaradi napovedi o gradnji nove poslovne stavbe so se v medijih pojavili zapisi o tem kako si šef Petrola Tomaž Berločnik “zida spomenik” in da je postal pribočnik hrvaškega tajkuna in lastnika Atlantic Grupe Emila Tedeschija, preko združitve košarkarskega kluba Olimpija z zagrebškim košarkarskim klubom Cedevita.

Druga in verjetno, za sedaj že bivšo upravo Petrola, najbolj usodna “napaka” je napovedan prevzem hrvaškega energetskega podjetja Crodux v lasti hrvaškega generala iz operacije Nevihta. Lastnik Croduxa je znani hrvaški general Ivan Čermak, ki ima že vrsto let pomembno vlogo na hrvaškem trgu z naftnimi derivati. Leta 2013 je za sto milijonov evrov kupil 63 bencinskih servisov avstrijskega OMV, v tekmi za nakup pa premagal tudi Petrol.

Lastnik Croduxa hrvaški general Ivan Čermak bi v primeru prevzema s strani Petrola spravil v žep najmanj 300 do 400 milijonov evrov. Prevzem Croduxa naj bi namreč Petrol stal dobre pol milijarde evrov, kar pa je bilo za nadzornike očitno nesprejemljivo.

Kot je marca letos pisal spletni portal Siol je bil pred tem Čermak lastnik energetske družbe Tifon, ki jo je leta 2007 prodal madžarskemu Molu. Vmes, leta 2011, ga je haaško sodišče na območju nekdanje Jugoslavije oprostilo obtožb za vojne zločine. Čermak, nekdanji svetovalec pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, se je z naftnim poslom ukvarjal že v času hrvaške vojne. Leta 1995 ga je Tuđman izbral za poveljnika področja Knin med operacijo Nevihta.

V diplomatski formulaciji, da je »prišlo pa je do pomembnega razhajanja med upravo in nadzornim svetom pri izvajanju sprejete strategije, kar je bil tudi vzrok za sporazumno prekinitev mandatov članom uprave. Osnovni vodili pri oblikovanju in izvajanju strateškega načrta še naprej ostajata zagotavljanje poslovne rasti in povečevanje dobičkonosnosti poslovanja ob hkratni zavezanosti trajnostnemu razvoju”, ki jo je po odstopu Petrola dala Nada Drobne Popović, bi lahko zaznali prav posel z Croduxom.

Po poročanju nekaterih medijev, naj bi Berločniku očitali prav predimenzionirano milijardno investicijsko politiko, za 240 do 270 milijonov evrov preplačil nakupov podjetij, sumljive projekte na Hrvaškem, domnevno povezane z nakupi Croduxa, in predrago selitev v novo upravno stavbo. Predvsem pa to, da naj bi večina teh poslov šla mimo Slovenskega državnega holdinga in nadzornikov. Poleg Nade Drobne Popovič, ki je postala začasna predsednica uprave Petrola po zamenjavi Berločnika, v nadzornem svetu sedijo še Igo Gruden, Sašo Berger, Metod Podkrižnik, Mladen Kaliterna in Sergij Goriup.

Skupina Petrol je od hrvaške naftne družbe Crodux že odkupila del njene energetske dejavnosti, kot so prodaja naravnega plina, ki naj bi ga kupil Geoplin v večinski lasti Petrola, utekočinjenega naravnega plina in električne energije. Posel naj bi bil v skladu s strategijo, kjer v Petrolu vseskozi iščejo nove priložnosti. “Glede na to, da na hrvaškem trgu že nastopamo kot prodajalec utekočinjenega naftnega plina in električne energije, smo v Croduxovem poslovanju s plinom in električno energijo prepoznali potencial za širitev naše mreže in nadgradnjo ponudbe,” so letos pomladi posel pojasnili v Petrolu.

Uprava Petrola je v skladu s strategijo načrtovala nakupe treh energetskih podjetij na Balkanu. Za to bi se morala družba zadolžiti in izdati petletne obveznice. Kot je ob zamenjavi na vrhu Petrola poročala TV Slovenija, je “eden izmed nadzornikov ugotovil, da bi morala biti obveznica štiriletna in “nastala je razlika v znesku 150 milijonov evrov”; kar naj bi bilo za nadzornike preveč in zato naj bi izgubili zaupanje v upravo. Informacija o 150 milijonih evrov pa je, po naših informacijah, zelo verjetno povezana z preplačilom pri prevzemu Croduxa, ne pa z zadolževanjem Petrola za več kot pol milijarde evrov na sekundarnem trgu.

Finance so sicer pisale, da naj bi bil razlog za razhod “napake pri projektu, ki bi zelo spremenil podobo Petrola, kjer je uprava ignorirala opozorila nadzornikov”. Šlo naj bi za seznam naložb, v katere naj bi vlagal Petrol, in za nekatere naložbe, ki jih Berločnik ni želel izpeljati, navajajo Finance. Ali so pri tem v Financah imeli v mislih odklonilno mnenje Tomaža Berločnika do sodelovanja v konzorciju, ki naj bi kupil Mecator, kar  je zdaj že nekdanji šef Petrola “z gnusom” zavrnil, seveda niso pojasnili.

Tretji posel, ki je bil v javnosti popolnoma spregledan, pa se je zgodil ob nedavnem obisku slovenske delegacije pod vodstvom Marjana Šarca v Rusiji. To je podpis pogodbe s podjetjem T plus v Moskvi o sodelovanju pri projektih optimizacije sistemov za daljinsko ogrevanje v Rusiji. Gre za podjetje ruskega oligarha Viktorja Vekselberga zoper katerega so ZDA razpisale sankcije. Kot je pred nedavnim pisala revija Reporter, Viktor Vekselberg ni navaden ruski oligarh, saj ima v ZDA zamrznjeno premoženje, njegova poslovna pot pa je polna neobičajnih praks.

Nada Drobne Popovič, ki je po odstopu treh članov uprave prevzela vodenje Petrola, je sicer ostro zanikala informacije, da naj bi bili v ozadju ruski interesi po prevzemu Petrola. Nada Drobne Popovič pravi, da so očitki o ruskih interesih dezinformacija.

“To odločno zanikam, gre za dezinformacijo. Družba SIJ Acroni, skupina SIJ, se ukvarja z jeklarsko industrijo. To ni industrija, kamor bi mi sploh lahko zašli oziroma imeli dovolj znanja, kadra in interesa,” je glede namigov, da so v ozadju ruski interesi, dejala Nada Drobne Popovič, ki je sicer finančna direktorica SIJ-a Acronija.

In na koncu, kar vsekakor ni nepomembno in ni bilo v prid nekdanjemu predsedniku uprave Petrola Tomažu Berločniku, ki je decembra lani kupil četrtinski delež firme Competo, je bilo njegovo sodelovanje pri kadrovanju na Telekomu.

Prav Tomaž Berločnik naj bi bil, po razkritjih v oddaji TV Slovenija “TELEKOM – PREDMET POŽELENJA”, tisti, ki je na predlog nekdanje nadzornice Telekoma Lidije Glavina preko Competa poskrbel, da je odstopljenega Rudolfa Skobeta nasledil »primeren« kader.

Competo je na koncu “poiskal” novega predsednika uprave Telekoma, ki jo od letošnjega septembra vodi Matjaž Merkan. Nobena skrivnost ni, da Tomaž Berločnik spada v omrežje Boruta Jamnika, ki je skupaj z Berločnikom nadziral delo Rudolfa Skobet, predsednika uprave Telekoma. Omrežje Boruta Jamnika pa si je, zaradi spornih poslov v preteklosti, zelo prizadevalo na čelo Telekoma spraviti svojega človeka.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)