Po Sovi “Kristalna noč” na Ustavnem sodišču – Napad Klemna Jakliča na Mateja Accetta

Vse skupaj se je začelo, ko je Mladina v četrtek objavila, da so “po neuradnih, a zanesljivih informacijah, ustavni sodniki in sodnice razveljavili novelo zakona o tujcih, ki jo je pred leti sprejela vlada Mira Cerarja. Razveljavili so sporni 10.b člen, ki je določal, da lahko policija na meji zavrača vse prošnje za azil brez individualne obravnave”.

Kot je razvidno iz včeraj objavljene odločbe, je Ustavno sodišče razveljavilo drugi, tretji in četrti stavek drugega odstavka ter tretji odstavek 10.b člena Zakona o tujcih. Zahtevo za presojo ustavnosti člena, ki opredeljuje ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo v zaostrenih razmerah, je vložila nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Odločbo je Ustavno sodišče sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval le sodnik Klemen Jaklič, ki je dal ločeno, odklonilno mnenje. Sodnici in sodnika Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Rajko Knez in Špelca Mežnar so dali pritrdilna ločena mnenja.

Jaklič je pojasnil, da je odklonilno ločeno mnenje zapisal že k prvotni odločitvi v tej zadevi, dne 26. 6. 2019. “Tista odločitev je bila nato kasneje formalno revotirana – svoj glas sem spremenil v glas proti odločbi, ker so me razlogi iz lastnega ločenega mnenja prepričali, da se z večino razhajam do te mere, da odločitvi ne morem pritrditi. Ob ponovnem glasovanju v zadevi sem torej glasoval odklonilno,” je med drugim zapisal Jaklič in tako obrazložil, zakaj si je premislil.

Jaklič je 27. septembra odklonilnemu ločenemu mnenju dodal še “Dodatek”, v katerem sledi svoji prisegi, da bo ravnal po svoji vesti in kot samostojen, neodvisen sodnik.

“Že večkrat na tem sodišču sem namreč slišal zame nesprejemljive izjave, kot je npr: ‘to je pravi rezultat, ugotoviti je treba, kako do te odločitve najlažje priti’. Vsakič, tudi v tem primeru, sem se nanje kritično odzval. V teoriji in primerjalni ustavni stroki je namreč rezultatsko odločanje soglasno sprejeto kot nekaj najbolj zavržnega, saj gre za kršitev sodniške neodvisnosti in nepristranskosti,” je v dodatku k odklonilnemu ločenemu mnenju o ustavni presoji Zakona o tujcih razkril ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. Tam še razkriva, da se ustavni sodnik Matej Accetto ni izločil v politično nabitem primeru o referendumu o drugem tiru, ko je pritožnik to zahteval: “Toda pozor. Sodnik Accetto takrat ni govoril resnice. In vedel je, da je ni. Pri nastajanju programa stranke SMC je namreč še kako sodeloval.”

Zadeva bi ostala na ravni akademske debate in ljubosumja med pismouki, če včeraj ne bi propadli politik/novinar Bojan Požar seveda “ekskluzivno” objavil dokumentov “o tem, kako je Matej Accetto med pomembnim postopkom na ustavnem sodišču vsem direktno lagal o svoji povezavi z Mirom Cerarjem, tedanjim predsednikom vlade in njegovo politično stranko SMC, zaradi česar ga niso izločali iz sodnih postopkov, ter – kot ustavni sodnik – odločal v korist Mira Cerarja in SMC … V nadaljevanju pa dokumente, ki nesporno dokazujejo, da se je Matej Accetto v funkciji ustavnega sodnika v obeh primerih, torej vsaj dvakrat, zlagal. Lagal je kolegom na ustavnem sodišču, lagal stranki v postopku in lagal je javnosti. Gre za faksimile elektronskih sporočil aprila in maja 2014, ki so si jih med seboj pošiljali vidni člani SMC, Cerar, Milan Brglez, Erik Kopač, Peter Jamnikar … in seveda Matej Accetto. Iz pričujočih elektronskih sporočil je povsem jasno razvidno, da sedanji podpredsednik ustavnega sodišča ni samo aktivno ter izrecno sodeloval pri pisanju programa stranke SMC, kar zdaj z lažmi zanika, ampak – pred parlamentarnimi volitvami leta 2014 – tudi načrtno deloval iz ozadja kot “tihi podpornik” SMC (verjetno zato, ker je že imel v načrtu svojo kandidaturo za ustavnega sodnika, pa bi mu strankarska pripadnost lahko usodno škodila in kandidaturo preprečila) ter Miru Cerarju, ki naj bi ga poznal, kot pravi danes, ko je ustavni sodnik, samo “kot profesorja iz istih strokovnih krogov”, osebno svetoval celo pri volilni kampanji.”

Korespondenco med SMC-jem in Matejem Accetom je očitno v javnost dal Peter Jamnikar, ki je bil v tistem času generalni sekretar stranke SMC, kasneje, ko mu je postavil strankarsko strukturo, pa ga je Miro Cerar odslovil. Jamnikar se je kasneje povezal z Bojanom Dobovškom v Dobri državi.

Seveda se v sporu med Jakličem in Aceettom glede njihovega prejšnjega življenja, preden sta postala ustavna sodnika, na tem mestu ne nameravamo spuščati. Je pa zanimivo vprašanje kaj se je torej zgodilo v preteklih tednih, da je padel gentlemenski sporazum med predsednikom republike Borutom Pahorjem, nekdanjim predsednikom vlade Mirom Cerarjem in predsednikom največje opozicijske stranke Janezom Janšo, po katerem so dosegli dogovor o razdelitvi prostih mest na ustavnem sodišču. Klemen Jaklič je namreč ustavni sodnik postal na predlog SDS-a, medtem ko je bil Matej Accetto kandidat takratne vladajoče stranke SMC. Pobudo za tak dogovor naj bi sicer dal predsednik republike Borut Pahor, nekdanji predsednik vlade in SMC Miro Cerar ter predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, pa sta jo sprejela.

Imenovanje je šlo, kot so takrat zapisali v Mladini, “gladko, brez političnih obračunavanj s kandidati, kakršnim smo bili priča v preteklosti. Na prvi pogled se zdi, kot da je predsednik republike stranke pripravil, da so presegle politične delitve, stopile skupaj in izvolile kandidate s široko podporo. To, da obračunavanja ni bilo oziroma da SDS ni
obračunavala z nikomer, kaže prej na spornost predsednikove odločitve kot na kaj drugega. Ne gre za nenadno spremembo politike te stranke, pač pa zgolj za to, da je predsednik republike očitno v vsem ugodil njenim željam”.

Seveda je bila takšna kombinacija eksplozivna naprava in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo eksplodirala. Klemen Jaklič je tudi podpornik desnice, česar ni skrival in je jasno in glasno komuniciral tudi preko Twitterja:

»Ne skrbi, komiji ubijajo. Če bi začutili, da jim kdo lahko izmakne oblast, bi pri nas tudi. Zaenkrat pa zadostuje Hanzi TV. Ajde Šorli, stisni komija. Ta teden ga dej. Rovari po deželi ter nam preprečuje vladavino prava in ljudi. «

@PortalPolitikis Selective justice at its best. Kje to žvite, v totalitarni greznici.

— Klemen Jaklic (@kjaklic) March 4, 2014

Da ne bo pomote ti zapisi na Twitterju izvirajo predvsem iz leta 2014 in 2015 torej, v času, ko je vrhovno sodišče odločalo v zadevi Patria in ko je Klemen Jaklič aktivno nastopal tudi na protestih v podporo Janezu Janši pred sodiščem v Ljubljani.

Kako se bo končal veliki spopad na Ustavnem sodišču je zaenkrat seveda težko reči, čeprav predvsem v SDS-u in predvsem propadli politik Bojan Požar že zahtevajo odstop Accetta. Profesor ustavnega prava Jurij Toplak je včeraj zoper ustavnega sodnika Mateja Accetta napovedal celo kazenski postopek “zaradi suma kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja”.

Danes je predsednik Ustavnega sodišča Rajko Knez sicer stopil v bran ustavnemu sodniku Mateju Accettu s pojasnilom, da “javna diskreditacija sodnika ni sprejemljiva” in da “pozivi k odstopu niso utemeljeni”.