(VIDEO) “Ruska pravljica” na Jesenicah, 150 let industrijske proizvodnje jekla – Novo in staro vodstvo SDH-ja prišlo pozdravit Andreya Zubitskega, lastnika in predsednika uprave SIJ-a

Včerajšnja slovesnost ob 150-letnici industrijske proizvodnje jekla, ki so jo pripravili na območju nekdanjega fužinarskega naselja Stara Sava, objekt je bil letos razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, je bil zanimiv dogodek predvsem v kontekstu slovensko ruskih odnosov. Govornik na prireditvi je bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, na Jesenice je prišel tudi minister za kulturo Zoran Poznič.

Bolj zanimivo je, da se je dogodka udeležil praktično celotni vrh SDH-ja s predsednico nadzornega sveta Karmen Dietner, pa tudi novi novi predsednik uprave SDH-ja Gabrijel Škof. Država je namreč še vedno 25 odstotna lastnica SIJ-a. Seveda je bila poleg lastnika in predsednika uprave SIJ-a v prvih vrstah celotna uprava s Tiborjem Šimonko, Igorjem Malevanovom in Viacheslavom Korchoginom ter Brankom Žerdonerjem, glavnim direktorjem družbe SIJ Acroni ter direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Benedičič.

Tibor Šimonka, član uprave Sij-a, je v svojem nastopu opisal zgodovino jeklarske zgodbe na slovenskem, ki se je razvila iz precej starejše gospodarske dejavnosti iz železarstva. Na slovenskem se je začela v 14. stoletju ob nastanku prvih fužin in se nadaljevala vse do leta 1869, ko so začeli nastajati manjši industrijski obrati in dali zagon industriji ski proizvodnji jekla.

Skupina Sij ima skupaj skoraj 4000 sodelavcev, metalurška dejavnost pa je v Sloveniji v letu 2018 zaposlovala deset tisoč ljudi, od tega 40 odstotkov sodelavcev Skupine SIJ. Metalurške družbe so v istem letu ustvarile skoraj tri milijarde evrov prihodkov. SIJ pa nekaj manj kot osemsto milijonov z 49.000 evri dodane vrednosti na zaposlenega. Šimonka je poudaril, da so za naložbe v zadnjih nekaj letih metalurška podjetja namenila okoli pet odstotkov letne prodaje: “pri nas samo od vstopa današnjega večinskega lastnika, za modernizacijo, povečanje kapacitet in razvoj namenili več kot 620 milijonov evrov”.

Kot je v slavnostnem govoru povedal glavni direktor Acronija je njihov srednjeročni cilj, “da v naslednjih petih letih vložijo 120 milijonov evrov lastnih sredstev, saj želijo izdelati 125.000 ton nerjavne debele pločevine, 100.000 ton specializirane pločevine in 70.000 ton elektro pločevine”.

Temelji za industrializacijo nekoč železarske danes pa jeklarske industrije v Sloveniji so bili položeni septembra leta 1869 z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe, medtem ko je zgodovina samega železarstva na Slovenskem še bistveno daljša. Tako je zaživela industrijska proizvodnja jekla, ki je z uvajanjem tehnologij in inovacij slovenskemu jeklarstvu prinesla svetoven sloves.

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je v nastopu poudaril, da je dejavnost kovinskopredelovalne industrije v slovenski BDP prispevala 8,2 odstotka.

“Skupina SIJ, ki je največji slovenski proizvajalec jekla, predstavlja steber jeklarske panoge v Sloveniji. S skupno več kot 300 zaposlenimi ste eden izmed največjih zaposlovalcev na Gorenjskem in Koroškem. Ste tudi med vodilnimi slovenskimi izvozniki, saj na tujih trgih ustvarite približno 85 odstotkov prihodkov skupine”, je dejal Počivalšek. Minister za gospodarstvo je opozoril na dejstvo, da gre v primeru jeklarske industrije za energetsko intenzivno industrijo, kjer je trajnostni razvoj te panoge še toliko pomembnejši. “Trajnost danes ne sme biti žrtev zelenega populizma, postati mora osnovni element vsakega gospodarskega modela. Nizkoogljičnost, krožnost in vpeljava najsodobnejših tehnologij so elementi, na katerih mora temeljiti vsaka nova investicija”

Počivalšek je opozoril na dejstvo, da se bodo meje za izvoz odpadkov zaprle, zato je potrebno najti načine, da jih bomo lahko koristno uporabili v krožnem gospodarstvu.

“Skupina SIJ že deluje po načelih krožnega gospodarstva, saj jeklo v celoti izdelujete iz jeklenega odpada, stranske proizvode pa predelujete v nove. Pomemben korak delate tudi s ponovno, uporabo odvečne toplote, ki jo namenjate za daljinsko ogrevanost mest, se je o SIJ-u pohvalno izrazil minister Počivalšek.

Evropska unija si je namreč zadala cilj ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do 2050. Slovenija pa kot zelena dežela za svojimi evropskimi kolegicami na tem področju enostavno ne sme zaostajati, je bil odločen Počivalšek. Še več, biti mora za zgled. Vi to zagotovo ste in boste tudi v prihodnje. Zagotovilo za to so vaša pretekla vlaganja in vaša inovativnost “