So Borutu Jamniku po “aferi Kralj” šteti dnevi na vrhu Modre zavarovalnice? – Kaj je zapisano v anonimki zoper Jamnika v “zgodbah iz slovenskega podzemlja” – TOPNEWS.si

So Borutu Jamniku po “aferi Kralj” šteti dnevi na vrhu Modre zavarovalnice? – Kaj je zapisano v anonimki zoper Jamnika v “zgodbah iz slovenskega podzemlja”

Po pomoč naj bi se Jamnik zatekel celo k Borutu Petku, glavnemu operativcu Janeza Janše



So Borutu Jamniku po “aferi Kralj” šteti dnevi na vrhu Modre zavarovalnice? – Kaj je zapisano v anonimki zoper Jamnika v “zgodbah iz slovenskega podzemlja”

Po zamenjavi generalnega sekretarja vladajoče LMŠ, ki jo je sprožila afera s prijavo predsednice nadzornega sveta Uradnega lista Irena Prijović, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do “povračilnih ukrepov” proti šefu Irene Prijović, predsedniku Združenja nadzornikov Slovenije Borutu Jamniku, ki je obenem predsednik uprave Modre zavarovalnice, sicer v 100-odstotni lasti KAD-a oziroma države. Ustanovitelj in edini delničar Modre zavarovalnice, d. d., je Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. ali krajše KAD.

Vplivni Borut Jamnik pa je maja letos postal še nadzornik Nove KBM. Skupščina Nove KBM, ki je v lasti ameriškega sklada Appolo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), je letos za novega člana nadzornega sveta imenovala Boruta Jamnika, ki je sicer tudi nadzornik v Krki in predsednik nadzornega sveta Cinkarne Celje, hkrati pa seveda predsednik uprave (državne) Modre zavarovalnice.

V kolarjih pa je že mogoče slišati kritike na račun tega, da je Jamnik hkrati predsednik uprave domače finančne inštitucije Modre zavarovalnice, ki je v stoodstotni državni lasti in hkrati tudi nadzornik tuje banke, saj bi lahko vsaj na nekaterih segmentih šlo za kolizijo interesov države in tujih lastnikov. Po nekaterih informacijah naj bi imela prav Modra zavarovalnica del portfelja naložen tudi v ameriškem finančnem skladu Appolo, kar bi lahko pomembno vplivalo na to, da je Jamnik postal član nadzornega sveta NKBM.

O ozadju nakupa NKBM sicer krožijo številne špekulacije ali že kar urbane legende, ali je pri nakupu NKBM Appolo samo posodil ime in se za lastniki skriva domači slovenski kapital. Pred imenovanjem Jamnika v nadzorni svet NKBM so namreč nekateri mediji nanj naslovili vprašanje o sodelovanju z Američani, vendar nanj ni odgovoril.

V dobro obveščenih krogih se je namreč že pred Jamnikovim imenovanjem vedelo, da je v stikih z lastniki banke – ameriškim skladom Appolo in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Do nedavno je Jamnik vodil tudi nadzorni svet državnega Telekoma Slovenije. Pri navezovanju stikov z Appolom naj bi Jamniku pomagal tudi Borut Petek, ki velja za enega najvplivnejših ljudi v največji opozicijski stranki SDS in Janeza Janše. Prav Petek, ki se je v času prodaje NKBM mudil v ZDA, naj bi pri navezovanju stikov z Američani odigral pomembno vlogo.

V obeh vladah Janeza Janše je namreč Petek veljal za glavnega operativca pri kadrovskih in drugih posegih v gospodarstvo, v prvem mandatu leta 2004 – 2088 kot sekretar in kasneje leta 2011 kot sekretar sveta za gospodarstvo. V obeh mandatih je Petek tesno sodeloval z Borutom Jamnikom in zato niso presenetljive informacije, da naj bi se te dni pred maščevanjem in povračilnimi ukrepi zaradi afere Kralj zatekel tudi po pomoč k Borutu Petku.

Poleg Boruta Jamnika v upravi Modre zavarovalnice kot člana uprave sedita še Matija Debeljak in Boštjan Vovk. Pri pregledu uradnih CV-jev je zanimivo, da sta oba člana uprave, tako kot Jamnik po izobrazbi naravoslovca, medtem ko je Jamnik končal Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in je matematik, sta ostala dva člana uprave končala Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Za usodo Jamnika je najbolj pomembno kdo sestavlja nadzorni svet Modre zavarovalnice, ki ima šest članov in kar je seveda najbolj zanimivo, država kot lastnik v njem nima večine, saj ima tri člane, medtem ko imajo predstavniki zavarovancev prav tako tri člane. Skupščina Modre zavarovalnice se je januarja letos seznanila z odstopom člana nadzornega sveta Borisa Žnidariča in v nadzorni svet imenovala Bachtiarja Djalila, predsednika uprave Kapitalske družbe, so sporočili iz Modre zavarovalnice. Njegov mandat traja do 9. 6. 2021. Nadzorni svet Modre zavarovalnice, ki jo vodi Borut Jamnik, sestavlja šest članov, poleg Djalila še Branimir Štrukelj, Natalija Stošicki, Janez Prašnikar, Bojan Zupančič in Goran Bizjak.

Operacija zamenjave Boruta Jamnika na čelu Modre zavarovalnice pa je seveda vse prej kot enostavna, saj ima Jamnik poleg obvladovanja nadzornega sveta Modre zavrovalnice na čelu KAD-a tudi svojega človeka Bachtiarja Djalila. Predsednik uprave KAD-a velja za najbolj lojalnega in zvestega sopotnika Boruta Jamnika. Bachtiar Djalil se lahko za svojo kariero, ki jo je začel v NLB, zahvali prav Jamniku. Od leta 2007 je zaposlen v Kapitalski družbi. Poleg tega, da je predsednik uprave Kada-a, je hkrati bil tudi predsednik nadzornega sveta Modre zavarovalnice, d. d. (sedaj član) in namestnik predsednika nadzornega sveta družbe Loterija Slovenije, d. d.. Bil je član nadzornega sveta družbe Gorenje, d. d. in vodil njegovo revizijsko komisijo.

Zamenajva Jamnika na čelu Modre zavarovalnice pa je glede na številne varovalke vse prej kot enostavna, saj bi praktično morali spremeniti zakon o Modri zavarovalnici. Jamnik je namreč kot predsednik uprave Kapitalske družbe najprej “sforsiral” Zakon o preoblikovanju KAD-a, katerega rezultat je bila ustanovitev Modre zavarovalnice. Uprava KAD-a pa je še pod Jamnikom sprejela tudi statut Modre zavarovalnice, ki praktično onemogoča ali bistveno otežuje njegovo zamenjavo. Za statut te zavarovalnice je značilno določilo, da njen edini lastnik – in to je KAD – nima večine v nadzornem svetu. Z drugimi besedami, zaradi tega vlada ne more posegati v nadzorni svet in je odvisna od volje članov. Takšna ureditev je po mnenju nekaterih pravnikov v neskladju z Zakonom o gospodarskih družbah.

Ko je leta 2016 Boris Žnidarič, nekdanji član uprave Modre zavarovalnice, na seji uprave Kapitalske družbe postavil vprašanje statuta Modre zavarovalnice, je dobil odgovor – anonimno prijavo zoper Saša Geržino, takrat še člana nadzornega sveta Kapitalske družbe. Anonimka (ovadba) zoper Geržino je na moč podobna prijavi Irene Prijović zoper Braneta Kralja na KPK in vodstvo SDH-ja. Mediji so avtorstvo anonimke takrat pripisovali Borutu Jamniku, predsedniku uprave Modre zavarovalnice.

Jamnik je za večino članov nadzornega sveta Modre zavarovalnice postavil svoje ljudi, ki so ga potem 3. oktobra 2011 imenovali za šefa uprave Modre zavarovalnice. Za ta manever, to je odhod iz Kada in prevzem uprave Modre zavarovalnice, se je Borut Jamnik odločil zato, da bi se bolj zavaroval pred zamenjavo oblasti. Predsednika uprave Kada lahko namreč vsaka vlada zamenja po hitrem postopku, pot do njegove zamenjave na čelu Modre zavarovalnice pa je bistveno težja.

Nadzorni svet NKBM, kjer letno sejnine nanesejo okoli sto tisoč evrov, pa ni edini, kjer je trenutno v sedlu Borut Jamnik, ki že od leta 2008 vodi tudi Združenje nadzornikov Slovenije. Jamnik je tudi nadzornik Krke in Cinkarne Celje, čeprav zakon o bankah določa, da lahko nadzorniki opravljajo to funkcijo v dveh nadzornih svetih hkrati. In takšna izjem za šefa združenja nadzornikov v zakonu ni omenjena.

Jamnik tako sedi v treh nadzorniških svetih in vodi državno Modro zavarovalnico, kar je za Boruta Jamnika izjemno donosno. Ob sto tisočakih za nadzorniško funkcijo v NKBM mu Krka in Cinkarna vsaka letno plačata še po približno 35 tisoč evrov. Ko temu prištejemo še približno 150 tisoč evrov, kolikor znaša njegova letna plača v Modri zavarovalnici, je Borut Jamnik v enem letu potemtakem zaslužil približno 320 tisoč evrov.

O Borutu Jamniku je bilo v medijih prelitega veliko črnila, vendar njegovega položaja doslej ni uspelo omajati nikomur, ne politiki, ne medijem. Kakšna je pravzaprav vloga in odkod Borutu Jamniku takšna moč, da lahko mirno obračuna s katero koli vlado ali izvršilno oblastjo, kar je pokazal v “primeru Kralj”, je opisano tudi v anonimki iz leta 2018, ki je bila objavljena na blogu Globoka država. Avtor-ji, kot je zapisano na blogu, “edini ponujajo zgodbe iz slovenskega podzemlja od znotraj in pogled na delovanje globoke države”.

Zapis objavljamo v celoti:

“ZGODBE IZ SLOVENSKEGA PODZEMLJA

April 5, 2018
DRŽAVNA PODJETJA

Državna lastnina je last vseh državljanov. Za njeno upravljanje je odgovorna vlada, ob visokem interesu javnosti in nujnem pogoju transparentnosti. Državna lastnina v Sloveniji je postala plen strank, ki sestavljajo vladno koalicijo in interesnih skupin, ki se napajajo iz njenega “poslovanja”. Slovenska podjetja v državni lasti so poligon političnega podjetništva in laboratorij za politične eksperimente. Državna podjetja tudi finančna sredstva na področju “družbene odgovornosti” vlagajo usmerjeno, pogojeno z vsakokratnimi kratkoročnimi političnimi cilji nosilcev oblasti. Državna podjetja so idealno okolje za razcvet globoke države in predstavljajo gojišča korupcije. Državna podjetja v Sloveniji zagotavljajo trajne finančne vire in dajejo moč ljudem, ki je ob pogojih meritokracije nikoli ne bi imeli.

ZGODBE IZ SLOVENSKEGA PODZEMLJA

BORUT JAMNIK

Status: razvezan, v hkratni “zvezi” s stalnimi in občasnimi spremljevalkami, v odvisnosti od trenutnih interesov in potreb. Prej poročen z zdravnico Heleno Jamnik, hčero Edvarda Staniča, nekdanjega glavnega tajnika SKD. Ima sina Matjaža in hči Ajdo Milo.

Brat Gorazd Jamnik je septembra 2014 postal finančni direktor Gorenjevih operacij v Srbiji. Pred tem je bil od leta 2011 do 2014 vodja financ in računovodstva v Luki Koper, med letoma 2009 do 2011 delal na Adriatic Slovenici kot vodja kontrolinga, v obdobju 2005 do 2009 pa kot vodja kontrolinga v družbi Istrabenz Gorenje. Med leti 2001 do 2005 je bil na operativnih pozicijah v oddelku za finance v Luki Koper.

Stric Tomaž Martin Jamnik, brat Brede Pečan, nekdanji namestnik predsednika uprave Luke Koper, je bil v obdobju 2013 do 2015 generalni direktor družbe Feršped d.o.o. (v 100% lasti Slovenskih železnic). Septembra 2015 je prestopil na špeditersko družbo Europacific d.o.o. (lastnik Rok Kobal).

Teta Breda Pečan in družinski prijatelj Bruno Korelič sta najtesnejša podpornika lika in dela Boruta Jamnika.

Dosedanji potek Jamnikove kariere:

  • Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, 1994 – sodeloval na projektih postavitve informacijske infrastrukture za vodenje postopkov privatizacije podjetij ter vodenjem projektov lastninskega preoblikovanja podjetij

  • Agencija za trg vrednostnih papirjev, 1998 – vodja projekta postavitve informacijske podpore za izvajanje regulatorske funkcije na trgu vrednostnih papirjev

  • KAD – Kapitalska družba d.d., 1999 – najprej kot vodja službe za informatiko, nato kot direktor oddelka za IT in analize ter od leta 2001 naprej namestnika predsednika uprave družbe Jožeta Leniča

  • HIT – igralništvo d.d., Nova Gorica – od julija do novembra 2003 – član uprave za finance (zelo kratko obdobje) – razlog za odhod imenovanje za predsednika uprave KAD

  • KAD – Kapitalska družba d.d. – 2003 do 2005 – Predsednik uprave (predčasno razrešen ob nastopu vlade Janeza Janše)

  • HIT – igralništvo d.d., Nova Gorica – 2005 do 2006 – Član uprave pristojen za področje financ, kontrolinga, nabave ter obvladovanja družb v skupini. Vodil je projekt spojitve dveh hotelskih podjetij in projekt pogajanj s tujim strateškim partnerjem.

  • PROBANKA DZU d.d., Maribor – junij 2006 do december 2008 – najprej svetovalec uprave in nato kot član uprave KAD – Kapitalska družba d.d. december 2008 do septembra 2011- Predsednik uprave (odstopil ob ustanovitvi Modre zavarovalnice)

  • Modra zavarovalnica d.d., Ljubljana (v 100% lasti KAD) – september 2011 do danes – Predsednik uprave

Glede na dosedanji potek kariere Boruta Jamnika je evidentno, da je srce njegovega vzvoda KAD – Kapitalska družba, kjer je bil z različnimi premori zaposlen veliko večino svoje profesionalne poti. Vloga Kapitalske družbe je sicer v zadnjih letih zaradi privatizacijskih postopkov znotraj portfelja in kasneje preoblikovanja z leti dokaj izhlapela. V službo na KADu ga je vzel Anton Kožar, predsednik uprave KADa v obdobju od 1. 8. 1997 do 31. 12. 1999. Jedro razvoja njegove osebne moči gre iskati v obdobju 2001, ko je postal pomočnik takratnega predsednika uprave Jožeta Leniča in obdobju Ropove vlade, ko je na formalni predlog ZLSD postal predsednik uprave v mandatu 2003 do 2005. Gre za obdobje ekonomskega razcveta in utrjevanja moči Foruma 21, ki je tekel vzporedno z trgovanjem KAD in SOD z državnimi lastniškimi deleži. Če verige vpliva, ki so se okrog Jamnika in njegovih sodelavcev spletle v KADu in SODu, primerjamo z vplivom, ki so ga posedovali old boysi zbrani okoli Foruma 21, lahko ugotovimo, da formalni kadrovski vpliv KAD in SOD seže mnogo globlje.

Analiza obdobja 2001 do 2005, ki je pomembno za razumevanje razvoja središčnega vpliva:

Jamnik je bil v navedenem obdobju med drugim imenovan v različne nadzorne svete, na začetetku v manj pomembne Gradis Celje (predsednik nadzornega sveta) in Metropol Group v Portorožu, nato pa že pomembnejše: Krka, Luka Kope, Nova Ljubljanska banka, Žito, Lesnina.

Vsaj tri gospodarske družbe, ki jih je nadzoroval Borut Jamnik – torej NLB, Luka Koper in Krka – so takrat sodile med najmočnejše slovenske gospodarske družbe. Drugi član uprave KADa in eden najtesnejših Jamnikovih sodelavcev Tomaž Kuntarič je bil postavljen v nadzorni svet Kolinske, Save, Gorenja, časopisne hiše Delo in družbe Skimar, ki je bila povezana z Elanom. Članica uprave KADa Helena Bešter pa je bila postavljena v nadzorna sveta Zavarovalnice Triglav in Heliosa. Izvršni direktorji KADa pa so sedeli v nadzornih svetih Iskre Emeco, Mlinotesta, Tosame, Domela itd. Ob seznamu gospodarskih družb, ki so jih takrat nadzirali člani uprave KADa, velja dodati, da so tudi direktorji, ki so bili pod formalnim nadzorom KADovih kadrov, v slovenskem gospodarskem omrežju igrali pomembne vloge.

Člane uprav Nove ljubljanske banke, Zavarovalnice Triglav, Save, Heliosa ali Gorenja smo lahko našli v desetinah nadzornih svetov. Podobno strateško vlogo v slovenskem gospodarskem in političnem univerzumu je igral tudi drugi paradržavni sklad, SOD. Igor Kušar je bil v času, ko je vodil SOD, med drugim postavljen v nadzorne svete Nove ljubljanske banke, Gorenja in Merkurja. Tadej Tufek, takratni član uprave SODa, je bil imenovan v nadzorne svete Žita, Banke Celje in Kompasa MTS. Članica uprave Kaja Špiler je bila v nadzornem svetu Belinke. Izvršne direktorje SODa pa smo lahko našli med nadzorniki Kolinske, Iskre, SCTja, Petrola in Casinoja Portorož. Vsa navedena imena so se v prihodnjih letih večkrat križala, skozi različne uprave, nadzorne svete in lastniške povezave.

Predsednik nadzornega sveta KADa v obdobju Jamnikovega vzpona je bil Mirko Kaluža, ki je nadzornemu svetu predsedoval od 28. 2. 2001 do 5. 1. 2005. Med tem je bil Kaluža tudi vpliven član nadzornega sveta Pivovarne Laško, na začetku devetdesetih let predsednik postojnskega izvršnega sveta, pa direktor Slovenskega zavarovalnega združenja, član nadzornega sveta trebanjskega Trima, član nadzornega sveta družbe Hoteli Morje, pred znamenitim portoroškim kongresom LDS leta 2002 pa je bil evidentiran za možnega člana nadzornega sveta vladajoče stranke. (opp. na tem kongresu je padel Bogdan Biščak in zmagal Peter Jamnikar. Sklepam, da je bil Kaluža preferirani kandidat Biščaka, a je na kongresu pogorel ob zmagoslavju Jamnikarjeve ekipe).

Zanimiva je Jamnikova obsesija z nadzornimi sveti, ki se jim ni odrekel tudi v času, ko je bil v obdobju Janševe vlade “degradiran” v Maribor na Probanko DZU, kjer je opravljal funkcijo svetovalca uprave in kasneje člana uprave. V tem obdobju je namreč zasedel dve mesti v nadzornih svetih družb, ki jih je lastniško obvladovala ekipa zbrana okrog omrežja Probanke. Postal je namreč član nadzornega sveta družbe Swaty d.d. v Mariboru in Comet d.d. v Zrečah.

Ob povratku na KAD decembra 2008 je Jamnik vnovič izkoristil svoj formalni vpliv in se relativno hitro rehabilitiral. A njegovo vnovično ustoličenje je bilo vse prej kot lahko. Pred njegovim vnovičnim imenovanjem je bilo v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja precej vroče.

Vplivni posamezniki znotraj SD, predvsem Uroš Jauševec in Simona Dimic so si namreč močno prizadevali za imenovanje Antona Papeža (vrsto let je bil direktor škofjeloškega podjetja TCG Unitech LTH, po odhodu se je zaposlil pri Potezi Skupina Branka Drobnaka).

Takratni predsednik nadzornega sveta Kada Boštjan Aver (predsednik uprave Vzajemne) je nadzornikom sprva predlagal, naj skupščini v potrditev posredujejo Stojana Nikoliča, nekdaj tudi svetovalca Branka Drobnaka v Poteza Skupini, a so nadzorniki to možnost zavrnili, medtem ko so podprli drugi Averjev predlog za imenovanje Jamnika.  Stojan Nikolič je bil sicer imenovan za začasnega člana uprave (za časa porodniške odsotnosti Mateje Božič do začetka julija 2009), toda brez usklajene podpore, saj se je nekaj članov glasovanja vzdržalo.

Na skupščini KADa, ki jo je takrat vodil Aleksander Svetelšek (ex-Tuš in Petrol), vpliven član skupščine KAD je bil tudi Žiga Debeljak, (takratni predsednik uprave Mercatorja) je Jamnik žrtvoval Nikoliča in v upravo KAD je prišla Anja Strojin Štampar, prijateljica Katarine Kresal (ta je bila tudi njena poročna priča). Kresalova in Strojin Štamparjeva sta v preteklosti skupaj delali na KADu, preden je Kresalova odšla v Western Wireless International in nato leta 2003 v odvetniško pisarno Mira Senice, Strojin Štamparjeva pa je takrat prevzela njeno delo na Kadu. Kasneje se je Jamniku in Strojin Štramparjevi v upravi KAD pridružil še Bachtijar Djalil.

Leta 2011 se je Jamnik odločil, da ga v življenju nihče več ne bo odstavil in je izkoristil priložnost ob preoblikovanju Kapitalske družbe ter se ob ustanovitvi hčerinske družbe Modra zavarovalnica, zabarikadiral na mesto predsednika uprave le te. Spretno spisan statut družbe Modra zavarovalnica predvideva nadzorni svet Modre zavarovalnice, ki ga sestavlja šest članov. Trije člani nadzornega sveta so imenovani na predlog Kapitalske družbe kot ustanoviteljice zavarovalnice, dva člana na predlog zavarovancev Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence, en član pa na predlog drugih zavarovancev zavarovalnice (zavarovanci Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada in zavarovancev Prvega pokojninskega sklada). Na konstitutivni seji nadzornega sveta Modre zavarovalnice decembra 2011 so za predsednika NS izvolili Branimirja Štruklja, za njegovega namestnika pa Aleš Groznika iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Člani NS so postali Dario Radešič, Marina Furlan, Aleš Groznik (predstavniki kapitala), Branimir Štrukelj, Bojan Zupančič in Goran Bizjak (predstavniki zavarovancev). Današnja struktura NS: Branimir Štrukelj (predsednik), člani Natalija Stosicki, dr. Boris Žnidarič, Dr. Janez Prašnikar, Bojan Zupančič in Goran Bizjak.

Ob odhodu Jamnika na Modro zavarovalnico je mesto predsednika uprave KAD zasedel Bachtijar Djalil, uslužbenec Nove ljubljanske banke (član uprave družbe NLB skladi). Djalil je danes član nadzornega sveta Gorenja in Loterije Slovenije. Lojalna Jamnikova sodelavka Anja Strojin Štampar je oktobra 2015 (ne za dolgo) zasedla mesto članice uprave SDH – slovenskega državnega holdinga, na njeno mesto pa je bil začasno imenovan Boris Žnidarič, dolgoletni uslužbenec Zavarovalnice Triglav. Trenutna sestava nadzornega sveta Kapitalske družbe je: Stane Seničar, predsednik NS, člani so Cirila Surina Zajc, Aleksander Mervar, Ladislav Rožič, Dr. Boris Žnidarič in Natalija Stosicki

Delovanje Boruta Jamnika, ki v prvi bojni liniji preko imenovanj v nadzorne svete družb v državni lasti še zmeraj uporablja svoje podrejene uslužbence (pravna pisarna, izvršni direktorji itd…na Kapitalski družbi). Struktura teh ljudi na operativnem nivoju je od leta 2000 ostala večinoma enaka, mnogi so se vzpenjali po interni hierarhiji KADa in skozi leta zasedali pomembne pozicije v nadzornih svetih številnih družb v portfelju Kapitalske družbe. Skozi večletno delovanje so že sami razvili dokaj razvejano interesno mrežo, ki jo Jamnik spretno izkorišča. Z takšnimi ljudmi najlažje upravlja in manipulira, saj so eksistenčno odvisni od njega oz. Kapitalske družbe.

Vzorec, ki se pri Jamniku ponavlja od prvih dni, pa vse do danes je sodelovanje z ljudmi, ki so svojo celotno kariero zgradili v različnih funkcijah upravljanja državnega premoženja (Razvojni sklad, Agencija za privatizacijo, KAD, SOD, SDH….) pri čemer je za njih značilno, da so širši javnosti skoraj v celoti neznani, da so rezultati njihovega dela (v veliki večini) negativni za podjetja in državljane RS, da so osebno na račun delovanja pridobili veliko materialno bogastvo in uspeli prevzeti vajeti na način, da jih niti vlada niti parlament ne moreta z lahkoto zamajati.

Jamnik je po volitvah 2008 javno povedal, da je nastopil čas, ko se bo lastniška struktura v Sloveniji, ki ji je sprva botrovala LDS in kasneje, v času 2004-2008 desna vlada spremenila. Njegov cilj je bila razlastitev vmesnih “zmagovalcev” tranzicije in postavitev lastnih igralcev. Zato mu je godila medijska godnja proti “tajkunom”, ki jo je izkoristil za svoje cilje. Kader, ki mu sledi je od njega odvisen saj ni navajen, niti sposoben sprejemanja lastnih strateških odločitev. Precej ljudi je povezanih z Udbo, pa tudi z vsakokratnimi vodilnimi na SOVI, v tožilstvu in policiji.

Ključni členi Jamnikovega omrežja

  • Tomaž Kuntarič (štipendist MNZ), nekdanji član uprave KAD, dolgoletni direktor SODa, trenutno uslužbenec Gorenja na Dunaju, sicer predsednik NS Petrola. Solani operativec, ki že dolga leta aktivno tlakuje pot Jamniku in je na mnogih skupščinah družb veljal za prvo bojno linijo. Ena večjih kariernih napak lastniška udeležba v družbi INGOR d.o.o., ki je v imenu managementa Gorenja aktivno delala na managerskem prevzemu Gorenja.

  • Marko Jazbec, predsednik uprave SDH, nekdanji član uprave NLB – odgovoren za corporate področje, kasneje direktor Hotelov Bernardin, kamor je prišel po dogovoru z Matejem Naratom. Nekdanji član nadzornega sveta Autocommerce. Neuradno bi naj bil Jamnikov bratranec, oba sta iz Obale. Njegova soproga je Saška Jazbec, direktorica direktorata za proračun na MF.

  • Žiga Debeljak, nekdanji predsednik uprave Mercatorja, nekdanji glavni finančnik Gorenja, trenutno clan uprave Gorenja, nekdanji član nadzornega sveta Petrola in Ljubljanske borze. Debeljak se je po zamenjavi iz vrha Mercatorja taktično umaknil na Dunaj, kjer je skrbel za Gorenjeve mednarodne operacije.

  • Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola, bivši član NS Telekoma, kamor ga je predlagala Državljanska lista in predsednik NS Geoplina, bivši predsednik uprave Istrabenza, v času, ko je ob lobiranju Janeza Kocjančiča Atlantik Grupi prodal Drogo Kolinsko. V preteklosti vodil in z managerskim prevzemom izpeljal privatizacijo družbe Donit Tesnit v Medvodah. Pomemben del elitne trojice – Jamnik – Debeljak – Berločnik. Privatizacija in managerski odkup Donit Tesnita je verjetno bolj pomemben kot se zdi na prvi pogled. Gre namreč za projekt, ki sta ga sprva vodila uslužbenec Sklada Anton Jurjevčič in Janez Bulc (brat Marka Bulca), ki pa je bil v drugi fazi iz projekta izrinjen. Financiranje projekta je vodil Rafko Berločnik, dolgoletni direktor NLB Velenje in seveda Tomažev oče.  Rafko Berločnik je ves čas igral zelo pomembno vlogo ne le v Šaleški dolini, temveč mnogo širše. Pri tem ne gre pozabiti na njegovega predhodnika Rudija Gabrovca in njegovo staro navezavo z direktorjem LB Zasavje, Janezom Drnovškom!!! Tomaž je v igro vstopil šele v sklepni fazi projekta. Prej se je kalil na Skladu za razvoj. Svetovalno vlogo pri tem projektu je odigrala firma ARKAS oz.  Uroš Marter, sin košarkarja (Kučanovega tesnega prijatelja in nekdanjega direktorja Autocommerca) Petra Marterja. Uroš Marter je poročen s Karin Glavan – oče Tone je eden prvih slovenskih borznih posrednikov, rotarijcev in prvi mentor Matjaža Rakovca.

  • Gregor Golobič, nekdanji generalni sekretar LDS, bivši predsednik stranke Zares, dolgoletni “upravljalec” državnega premoženja, posebej specializiran za dogajanje v bankah, energetiki in telekomunikacijah.  Tesno povezan z Ultro in njenim ustanoviteljem Milošem Urbanijo. Stična točka Golobiča in Jamnika je Branko Tomažič, nekdanji predsednik uprave Hita, dvakrat pokrovitelj Jamnikovega prihoda na Hit, v času Jamnikovega povratka na KAD tudi član nadzornega sveta Kapitalske družb. Trenutno predsednik nadzornega sveta Save Re, kjer naj bi imel Jamnik ambicijo prevzeti mesto predsednika uprave, v kolikor bi mu bili šteti dnevi na Modri zavarovalnici. Tomažič je dolgoletni sopotnik in finančni podpornik Gregorja Golobiča, tudi formalno je bil član Zaresa.

  • Jože Lenič, predsednik uprave Abanke, nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav in Kapitalske družbe. Leta 2001 je po nasvetu Golobiča ponudil priložnost Jamniku in ga imenoval za svojega pomočnika. Njuno sodelovanje bilo pomembno za Jamnikov razvoj, kasneje se njuna pot večkrat prepletala skozi različne usluge na skupščinah in imenovanja v nadzorne svete.

  • Matej Golob Matzele, član uprave Abanke, član nadzornega sveta Telekoma Slovenije, nekdanji predsednik nadzornega sveta Hita, izvršni direktor PDP. V času Jamnika je na KADu kot izvršni direktor vodil sektor za naložbe, formalno pripravljal gradiva za skupščine, poročila o upravljanju naložb itd. Eden ključnih tehničnih operativcev, izrazito lojalen, skozi leta ni gradil lastnega omrežja. 

  • Marko Rems, direktor financ in računovodstva na DUTB. Preden se je pridružil vodilni ekipi DUTB, je bil član uprav v večjih slovenskih delniških družbah – Luki Koper, Adriatic Slovenici in Žitu. Na Žito ga je v upravo pripeljal Jamnik v času, ko je bil predsednik NS Žita. Še prej je v Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo vodil službo za informatiko, kjer sta bila z Jamnikom sodelavca. V upravi Luke Koper je deloval z Tomažem Martinom Jamnikom in bil hkrati nadrejeni bratu Gorazdu Jamniku.

  • Anja Strojin Štampar, članica uprave SDH, nekdanja dolgoletna članica uprave KAD, nekdanja odvetnica v odvetniški pisarni Miro Senica. Njena poročna priča je Katarina Kresal. Trenutno je članica nadzornega sveta Krke, nekoč bila predsednica nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana. Dolga leta bila vodja pravne službe na KADu in svojo kariero nadgrajevala kot predana Jamnikova sodelavka.

  • Mateja Treven, članica uprave Pozavarovalnice Sava, nekdanja uslužbenka NLB, kasneje prestopila na Zavarovalnico Triglav, kjer je delovala kot vodja službe za trgovanje z vrednostnimi papirji. Med letoma 2004 do 2006 je delovala kot pomočnica predsednika uprave Jožeta Leniča za področje financ in računovodstva. Ključen vir dogajanja znotraj skupine Sava Re.

  • Matej Narat, dolgoletni vodilni uslužbenec NLB, nekdanji predsednik uprave Save, izredno spreten operativec iz omrežja, precej zamerljiv in maščevalen. Neuradno naj bi imel na grbi 45 kazenskih ovadb zaradi burne preteklosti na NLB. Narat se je javno izpostavil v spopadu z Jankom Medjo in bil osebno vodil širšo ofenzivo na Medjo. Z Jamnikom se redno sestajata, skozi leta sta razvila interesno platformo preko katere sodelujeta.

  • David Benedek, predsednik uprave Triglav International, predsednik nadzornega sveta Gorenjske banke, nekdanji član uprave NLB in aktualni kandidat omrežja za novega predsednika uprave NLB. Po odhodu iz NLB se je zaposlil pri Igorju Pogačarju na Pinusu v Račah. 

  • Goran Bizjak, član nadzornega sveta Modre zavarovalnice, nekdanji predsednik upravnega odbora SODa, nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za finance v času vladavine Toneta Ropa. Direktor družbe Candor d.o.o., solastnik poslovne cone Komenda, kjer naj bi bil lastniško vpleten tudi Tone Rop. Bizjak je v preteklosti deloval v večih nadzornih svetih, tudi v Savi in Casinu Portorož.

  • Igor Kušar, predsednik uprave Triglav Skladi, med letoma 1995 in 1998 direktor ATVP, med 1. majem 2001 in 30. junijem 2002 je bil državni sekretar na Ministrstvu za finance. Kasneje vpliven šef paradržavnega SODa, novembra 2004 na Leničevo povabilo postane član uprave Zavarovalnice Triglav. Po imenovanju Andreja Kociča na mesto predsednika uprave Triglava je Kušar prevzel mesto svetovalca uprave Triglava DZU. Igor Kušar je sin dolgoletnega funkcionarja Desusa in eden pionirjev poslovnega modela izkoriščanja državnih podjetij za zasebne interese. Skupaj z Andrejem Simoničem sta sodelovala pri prvem projektu – prodaji Tobačne Ljubljana. Kušar je bil v najožjih ekipah Uroša Korzeta, Toneta Ropa….

  • Igor Rojs, direktor sektorja za veleprodajo na Telekomu Slovenije, dolgoletni uslužbenec Telekoma Slovenije. Po izrecni direktivi Gregorja Golobiča je v okviru Telekoma prevzel zakulisno vlogo, ki jo je pred njim zasedal Miran Kramberger. Rojs je tudi mladostni prijatelj Aleša Zalarja in preko šahovske zveze precej povezan z vodilno trojico slovenske šahovske scene: Janezom Zemljaričem, Milanom Kneževičem in Tomažem Subotičem.

  • Vesna Vuković in Suzana Rankov, nekdanji novinarki in urednici Dnevnik. Obe najtesnejši sodelavki Boruta Jamnika, preko katerih je dolga leta gradil svoj imidž strokovnega in neodvisnega uslužbenca, hkrati pa z njuno pomočjo izvajal medijske umore svojih nasprotnikov. Suzana Rankov je 26.01.2016 skupaj z Vesno Vuković, Primožem Cirmanom in Tomažem Modicem ustanovila družbo Providentia, medijske storitve d.o.o., Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana. Po pritisku Boruta Jamnika na Rudolfa Skobeta naj bi siol.net odkupoval ekskluzivne vsebine raziskovalnega novinarstva in jih objavljal na svojem portalu.

  • Simona Toplak, odgovorna urednica Časnika Finance in spletne strani finance.si. Jamnik je Toplakovi dolga leta serviral ekskluzivne zgodbe iz poslovnega zakulisja do katerih je imel dostop, v zameno za dober status na Financah. Toplakova pa je v medijski svet uvajala njegovega sina Matjaža Jamnika.”

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)