Nekdanji nemški vojaki z Balkana in Iraka so zahtevali odškodnine zaradi izpostavljenosti osiromašenemu uranu

BERLIN – Nekdanji nemški vojaki zahtevajo odškodnino zaradi izpostavljenosti osiromašenemu uranu, ki je bil uporabljen med vojaškimi aktivnostmi na Balkanu in Iraku, kar je v Bundestagu spodbudilo frakcijo Alternative za Nemčijo, da je zahtevala mnenje nemške vlade.

Portal T-on line navaja, da je približno 220 vojakov zahtevalo odškodnino zaradi izpostavljenosti uranu, ponovno pa so se odprle razprave o tem, koliko omenjeno strelivo škoduje zdravju.

Prejšnja in aktualna nemška ministrica za obrambo Ursula von der Leyen in Annegret Kramp-Karrenbauer

“Študije Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne organizacije za atomsko energijo zanikata, da obstajajo kakršna koli posebna tveganja, medtem ko Mednarodna organizacija zdravnikov proti jedrskemu orožju opozarja, da obstajajo negotovosti v objavljenih študijah, zaradi česar pozivajo k preventivni prepovedi uporabe tega streliva, dokler ne bodo zanesljivo ugotovljeni dolgoročni učinki izpostavljenosti,” piše portal.

Nemška vlada je v svojem odgovoru 12. avgusta poudarila, da so bili vso odškodninski zahtevki v preteklih letih zavrnjeni, saj ni bilo dokazano, da so nemški vojaki zaradi stika s tem strelivom utrpeli kakršne koli zdravstvene posledice, ki se je uporabljalo predvsem pri protitankovskih letalskih bojnih zrnih, namenjenih uničevanju oklepnikov.

“Rezultati študije o vplivu osiromašenega urana kažejo, da na lokacijah, kjer se to strelivo uporablja, skorajda ni nevarnosti sevanja, toksikološka tveganja pa lahko nastanejo le v izjemnih okoliščinah, o katerih doslej še niso poročali,” so zapisali na spletni strani nemške vlade.

Avstrijska vojska je na svoji spletni strani prav tako objavila študijo o učinku osiromašenega urana.

“Sklepamo lahko, da lahko samo neposredno vdihavanje snovi v vojnih območjih predstavlja določeno grožnjo za zdravje ljudi,” so poudarili.

Nevarnost se lahko pojavi zaradi kemičnih, ne pa radioaktivnih lastnosti tega materiala in le, če jih v organizem vnesemo v večjih količinah s pomočjo neke raztopine.

“Civilno prebivalstvo, humanitarne organizacije in mirovne sile skoraj da niso vdihovali tovrstno materijo v teh količinah. Vendar pa je res, da se je treba izogibati dolgoročnemu neposrednemu stiku z osiromašenim uranom, kot so kosi streliva,” so še zapisali.