Novi britanski premier Boris Johnson, potomec zadnjega notranjega ministra Otomanskega cesarstva Alija Kemala Beya – TOPNEWS.si

Novi britanski premier Boris Johnson, potomec zadnjega notranjega ministra Otomanskega cesarstva Alija Kemala Beya



Novi britanski premier Boris Johnson, potomec zadnjega notranjega ministra Otomanskega cesarstva Alija Kemala Beya

Velika Britanija je dobila novega predsednika vlade. Boris Johnson je navdušil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katerim deli temperament, pa tudi vizualno blagovno znamko – frizuro.

“Čestitam Borisu Johnsonu, da je postal vodja konzervativne stranke in prihodnji predsednik vlade Združenega kraljestva. Bo sijajen!” je na Twitterju zapisal ameriški predsednik Donald Trump potem, ko je v tekmi roti Jeremyju Huntu Johnson zbral 92.153 glasov, Hunt pa le 46.656.

Trump je pogosto pohvalil Johnsona kot prijatelja. Tudi Johnsonov oče Stanley je našel podobnost med njegovim sinom in ameriškim predsednikom.

“Imata enaki frizuri, mislim, da se bosta dobro razumela. Pomembno bo, da bosta po brexitu zgradila mostove z Ameriko,” je komentiral Johnsonov oče.

Podobnost v frizurah je očitna, kar se pogosto bere v medijih in na družbenih omrežjih. Zato mnogi menijo, da je to res začetek čudovitega prijateljstva.

A kdo sploh je Boris Johnson, edini politik v Veliki Britaniji, ki ga vsi kličejo kar po imenu – Boris, in politik, ki je bil pogosto tarča posmeha, a mu je vseeno uspel veliki met?

Ali Kemal Bey (1867 – 6. november 1922) je bil liberalni otomanski novinar, urednik časopisa in pesnik, ki je bil tri mesece minister za notranje zadeve v vladi Damata Ferida Paše, velikega vezira Otomanskega cesarstva. Bil je umorjen med turško vojno za neodvisnost.

Ali Kemal Bey (1867 – 6. november 1922) je bil liberalni otomanski novinar, urednik časopisa in pesnik, ki je bil tri mesece minister za notranje zadeve v vladi Damata Ferida Paše, velikega vezira Otomanskega cesarstva. Bil je umorjen med turško vojno za neodvisnost.

Rodil se je v New Yorku kot Alexander Boris de Pfeffel Johnson očetu politiku in znanstveniku ter materi slikarki. Njegov pradedek po očetovi strani je bil zadnji notranji minister Otomanskega cesarstva. Poleg britanskega ima tudi ameriško državljanstvo.

Po šolanju na elitnih Etonu in Oxfordu je kariero sprva začel kot novinar ter bil med letoma 1989 in 1994 dopisnik iz Bruslja in že takrat je bil kritičen do Evropske komisije. Po drugi strani so bili njegovi novinarski kolegi kritični do njega, češ da so njegovi članki vsebovali kar nekaj neresnic.Novinarstvo je nato zamenjal za politiko in bil izvoljen za poslanca v britanskem parlamentu, med letoma 2008 in 2016 pa je bil tudi londonski župan.

Ali Kemal Bey, pradedek Borisa Johnsona po očetu

Med referendumsko kampanjo za izhod Velike Britanije iz EU-ja je postal eden najbolj gorečih nasprotnikov takratnega premierja Davida Camerona, ki je zagovarjal obstanek v EU-ju. Za EU in njegove predstavnike ni izbiral besed. Najbolj je odmevala njegova primerjava EU-ja s Hitlerjem in Napoleonom, zaradi katere mu je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk očital, da je šel čez vse meje.

Po drugi strani ves čas kaže naklonjenost do ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katerim ga nemalokrat primerjajo. Tudi Trump je večkrat dal vedeti, da si na čelu britanske vlade želi prav Johnsona.

Drugače od Trumpa pa Johnson ni naklonjen ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki ga je označil za neusmiljenega in manipulativnega tirana, ki spominja na Trapetsa iz knjig o Harryju Potterju. Po aferi Skripal je Johnsonu uspel veliki met prepričati zahodno javnost o krivdi Rusije, kar je vodilo v uvedbo sankcij proti Rusiji.

Prah je dvignil tudi takrat, ko je ženske v muslimanskih opravah, ki pokrivajo celo telo, primerjal s poštnimi nabiralniki.

Johnson, poznan po precej kaotičnem slogu in tipu humorja, ki ne naleti vedno na najboljši sprejem, je vedno hodil po robu s svojimi netaktnimi izjavami in politično nekorektnostjo. “Genij ali klovn?” se o Johnsonu sprašujejo pri Reutersu. Ob tem spomnijo, kako naglo so se leta 2016 potrdili vsi strahovi javnosti, ki je menila, da Johnson nikakor ni dovolj diplomatski za vlogo prvega diplomata v državi. Mayeva je morala večkrat demantirati Johnsonove netaktne izjave ali pa skušati minimalizirati njihov pomen, češ da ne odražajo uradne politike Velike Britanije.

Bruselj njegov tip humorja ceni malce manj. Kmalu po Johnsonovi izvolitvi za vodjo konservativcev je nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen opozorila pred “zahtevnim obdobjem, ki prihaja”, Bruselj pa je takoj in kategorično zavrnil Johnsonove zahteve glede ponovnih pogajanj o brexitu.

55-letni Johnson je bil pred referendumom junija 2016 ena osrednjih figur kampanje za britanski izstop iz EU. Premierka Theresa May ga je julija 2016 po prevzemu oblasti ob nejeveri številnih njenih kolegov in javnosti imenovala za zunanjega ministra, s čimer naj bi mu po ocenah analitikov skušala preprečiti, da bi si doma oblikoval politično bazo za prevzem vodenja stranke.

Johnson si je namreč pred tem že dlje časa želel prevzeti vodenje stranke, nameraval se je pomeriti že z Mayevo, a se je tik pred uradnim začetkom bitke umaknil. S položaja zunanjega ministra je odstopil julija lani, ker se z Mayevo nista strinjala glede pogajanj o brexitu.

Johnson bo imel zdaj priložnost, da kot premier izpelje izstop iz EU-ja. V predvolilni kampanji je že napovedal, da ne bo zaprosil za novo preložitev brexita in da je pripravljen EU 31. oktobra zapustiti z dogovorom ali brez njega.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)