Nemška kanclerka Angela Merkel na vrhu v Bruslju dokazala, da je še vedno glavna v EU – Plenkoviča za šefa EK predlagal Borisov

Merklova je to storila tako… Na pogajanjih v Bruslju je popuščala in se umikala kar tri dni zapored, da bi na koncu njena prijateljica in dolgoletna namestnica v nemški vladi Ursula von der Leyen postala kandidatka za predsednico Evropske komisije.

Z Izborom nemške ministrice Ursule von der Leyen za šefinjo Evropske komisije je kanclerka Angela Merkel pokazala, da je še vedno najmočnejša oseba v Evropi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer uradno predlagal von der Leynovo, podprli pa so ga vsi ostali evropski voditelji, Merklova pa se je v času glasovanja vzdržala. Vendar pa je vsakemu v Evropi jasno, da je izkušena političarka Merklova s popuščanjem pokazala, da se lahko na vrhu v Bruslju, ki so ga zaznamovali prepiri in prerekanja, zmaga tudi brez dvigovanja tona in demonstriranja sile.

Prva ženska na čelu EK

“Ursula bi morala postati prva žena na čelu EK in njen izbor je nepričakovana zmaga za Merklovo, saj Nemčija ni imela svojega človeka na tej funkciji več kot pol stoletja. Če bi Merklova sama nameščala takšno rešitev, je verjetno ne bi bilo. Rešitev se je rodila iz nezadovoljstva, potem ko so propadle vse druge možnosti, šefi držav in vlad članic EU pa so začutili olajšanje, ko so našli osebo, ki jo lahko vsi podprejo,” piše analitičarka Barbara Wesel za Deutsche Welle.

Kot je zapisala, je na maratonskem vrhu EU manjkal duh kompromisa.

Ob Ursuli, so voditelji EU za predsednika Evropskega sveta izbrali belgijskega premiera Charles Michela, za visokega predstavnika Španca Josepha Borela, za šefinjo Evropske centralne banke Christine Lagarde.

Eden od zmagovalcev zakulisnih iger v Bruslju je zagotovo francoski predsednik Emmanuel Macron. Po porazu na evropskih volitvah je moral med pogajanji na vrhu EU nastopiti agresivno in si izboriti neko vrsto triumfa. Uspel je na več načinov – sam je sprožil ukinitev principa “špicenkandidatov“, “sforsiral” rojakinjo Christine Lagarde in dobil štiri funkcionarje EU, ki znajo francoski jezik.

Višegrajska skupina

Po drugi strani se voditelji Višegrajske skupine (Madžarska, Poljska, Slovaška in Češka) počutijo kot zmagovalci, saj so močno nasprotovali špicenkandidatu socialistov Fransu Timmermansu za najvišjo funkcijo. Dobili so konservativno von der Leynovo, s katero se strinjajo glede vprašanja migrantov. Čeprav so, še posebej madžarski premier Viktor Orban, vztrajali, da na vrh končno pride nekdo z vzhoda EU, tega niso dosegli. Glede na to, da se sistem v Bruslju v bistvu ni niti najmanj spremenil, so tako rekoč poraženci.

Prav tako je poraženec tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki ga je predvčerajšnjim za šefa EK predlagal bolgarski premier Bojko Borisov. Seveda, Plenković ni uspel, pa je včeraj poskušal zmanjšati pomembnost večtedenskega lobiranja, da bi se “ustoličil” v Bruslju na čelu EK.

“Ma Borisov je to rekel v šali. Mislim, da smo lahko zadovoljni z izborom. Dobil sem vtis, da je Ursula von der Leyen svojevrstna ministrica za zunanje zadeve Nemčije v senci. Ko jo poslušate, slišite stališča Angele Merkel,” je dejal Plenković včeraj.

Na koncu se zdi, da so največji poraženci prav Zeleni, ki so dosegli velik skok popularnosti na evropskih volitvah, nimajo pa svojega človeka na nobeni od najvišjih funkcij EU.