(VIDEO) Zakaj so se v atriju ZRC v ponedeljek srečali Milan Kučan, Rastko Močnik in Tomaž Mastnak in nekateri akterji civilne družbe iz osemdesetih, ki so pomembno vplivali na nastanek Slovenije?

Razlog za srečanje pomembnih posameznikov, ki so v osemdesetih letih oblikovali družbeni prostor, je bila okrogla miza o mednarodnih vidikih osamosvojitve Slovenije, na kateri je sodeloval tudi avtor knjige “Nova država za nov svetovni red” Španec Carlos Gonzales Villa. Knjiga španskega profesorja mednarodnih odnosov raziskuje proces slovenske osamosvojitve s stališča svetovnega sistema in v dolgem trajanju.

Avtor analizira, kako so se razvijala notranja protislovja v SFRJ in kako so na te procese vplivali zunanji dejavniki. Knjiga kombinira notranjo in zunanjo perspektivo, ob tem pa prikazuje zgodovinsko dogajanje hkrati z objektivnega, teoretičnega stališča in iz subjektivnega gledišča vpletenih akterjev. Avtor je proučeval arhive v Ljubljani, Beogradu in Washingtonu. Naredil je intervjuje z glavnimi protagonisti tako v Sloveniji in Jugoslaviji kakor tudi v evropski in svetovni politiki. Iz večletnega dela na terenu in v arhivih je nastala knjiga, ki prinaša številna nova dejstva in izvirne analize. Knjiga postavlja slovensko osamosvojitev na svetovno prizorišče in s tem v raziskovanje naše bližnje preteklosti, vnaša novo razsežnost.

“Eurokomunisti so dovolili publikacijo Nove revije. Glede na te okoliščine in druge stvari sem prav tako prišel do zaključka, da je bil edina pomembna in resnična opozicija in disident, če lahko uporabimo to besedo, skozi cel proces, je bil le en, po mojem mnenju, in če je še kdo, mi, prosim, pomagajte pri tem – to je bil g. Pučnik. Ostali pomembni igralci so bili sistemski igralci. To sem odkril. In moje delo ni bilo novinarsko. Vse, kar navajam, je bilo že objavljeno,” je dejal avtor.

Najboljši del knjige, kot je v recenziji v Mladini zapisal Bernard Nežmah, so dokumenti o ocenah CIE in ameriške vlade o Jugoslaviji, zlasti še odločitev, da leta 1989 premierju Markoviću ne ugodijo z reprogramiranjem dolga. Posledica je bila neprepričljivost zvezne vlade in pohod republiških osamosvojiteljev. In seveda odlomki, ki razkrivajo, kako je zaradi nezmožnosti odplačevanja dolgov Mednarodni denarni sklad že na začetku osemdesetih let jugoslovanskim oblastem postavil diktat opustitve socializma in prehoda na tržno gospodarstvo.

Bolj kot sama knjiga in nastop španskega avtorja Carlosa Gonzalesa Ville je bilo zanimivo, kdo je prišel na okroglo mizo in kdo so bili udeleženci okrogle mize. Poleg Rastka Močnika, ki je nastopil v imenu Založba /*cf, ki je knjigo, sicer doktorsko disertacijo avtorja, izdala, so kot sogovorniki nastopili doktor Tomaž Mastnak, sociolog, doktor Branko Bembič, specialist za politično ekonomijo in ekonomsko zgodovino ter kot moderator zgodovinar Jure Ramšak.

Vrhunec okrogle mize je bilo vsekakor vprašanje, ki ne bo ostalo brez odmevov, moderatorja Jureta Ramšaka Tomažu Mastnaku: “Še eno vprašanje za Tomaža Mastnaka, ki pravi v njegovi odmevni knjigi Fašizem, nacizem in neoliberalizem, da je tista civilna družba, ki je uspešno mobilizirala proti socialistični družbi, hudo uničila tudi državo kot tako. In se lahko potem vprašamo danes, če je to novo državo sploh bilo potrebno, da se jo je vzpostavilo – novo gospostvo, kot ga poznamo danes. Torej je bila potrebna ta nova država, kot je naslov knjige, in o kateri govorimo danes?”

Tomaž Mastnak:”Ja, na to vprašanje je zelo težko odgovoriti, če je bilo potrebno. Zgodilo se je, soočeni smo z dejstvi. Kar se lahko danes vprašamo je to, zakaj se je to zgodilo in lahko razmišljate, kam smo prišli. Če je bilo to potrebno, bo vsak odgovoril glede na stališče. Mislim, dajmo se soočiti z dejstvi, dajmo poskušati razumeti dejstva in videti, kam smo prišli, in ali iz te godlje lahko sploh še gremo kam naprej in kam bi lahko šli, če hočemo it naprej.”

…Jure Ramšak : “In kako se je spreminjala vizija te nove države takrat pred nastankom, po nastanku in danes?”

Mastnak: “Glejte, mislim, da je glavni problem danes v tem, da je takrat v osemdesetih bilo ogromno ljudi angažiranih v tem, da bi uveljavilo, materializiralo, odprlo poti neki alternativi. Skratka, bil je čas, v katerem smo razmišljali o drugačnih oblikah družbe, države, gibanj in tako naprej. In bom še enkrat to besedo uporabil, zase kot intelektualca lahko rečem, da zaradi intelektualne neodgovornosti, zaradi dobronamernosti, velikokrat zaradi nekritičnosti in tako naprej, je rezultat vsega tega iskanja alternativ bil ta, da smo alternativo zaprli. Smo v situaciji, ko bi bilo treba ponovno razmisliti o alternativi in del tega razmišljanja bi seveda nujno moral biti ta, kako se je zgodilo, da je neko gibanje, veliko gibanje, alternativno gibanje in tako naprej, pripeljalo oziroma pomagalo pripeljati do situacije, v kateri so bili efekti ravno nasprotni želenemu…

Poenostavljeno rečeno, naše pričakovanje je bilo, da bomo ohranili vse dosežke socializma, ki zadevajo socialno varnost, šolstvo, izobraževanje, skratka ta področja družbenega življenja, ki so bila izven državnega, izven tržnega odločanja in da bomo k temu dodali še pet steklenih biserov, pa malo okrepili suverenost potrošnika, kar je klasični motiv liberalistične teorije in malo več osebne svobode, da bo lahko vsak govoril tisto, kar hoče, kar se danes dogaja in mislim, da to ni prispevalo h kvaliteti naših razgovorov. Skratka, šlo je za določene iluzije s tem, da smo te iluzije sooblikovali in razširjali, smo sodelovali v hladni vojni. Hladna vojna je bila vojna za uničenje alternative liberalističnemu, rečemo tudi lahko kapitalističnemu, politično-ekonomskemu sistemu. Po porazu tega sistema, po izbrisu alternative v svetu, v katerem ni več alternativ, slišimo, da ni več alternativ, je seveda le prišlo do spoznanja, da pravzaprav smo te stvari dobili za veliko ceno in veliko ceno vseh tistih dosežkov, ki jih je socializem prispeval k oblikovanju drugačnih pristopov, k zagotavljanju kvalitete življenja, izobraževanja in tako naprej. In tudi pri iskanju, ne rečem, da je to iskanje bilo uspešno, mislim, da bi še vedno kritiziral mnogo od vidikov tega, ampak šlo je za iskanje novih oblik političnega udejstvovanja. Skratka šlo je za projekt, ki je bil odprt v prihodnost, skratka v iskanje nekih alternativnih oblik, alternativnih glede na prevladujoči liberalno kapitalistični sistem, iz alternativnih oblik družbenega in političnega življenja,” je med drugim dejal Mastnak.