Drenikova očitno (ni) obremenila nekdanjega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca – Na vprašanje, ali je minister Erjavec vedel o sporni komunikaciji, Drenikova ni odgovorila
Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je danes sestaja na zaprti seji. Na pogovor v zvezi s prisluškovalno afero v arbitražnem postopku je povabila slovensko agentko Simono Drenik in arbitra v arbitraži o meji s Hrvaško Jerneja Sekolca.
Dolgo pričakovano zaslišanje agentke Simone Drenik in nekdanjega arbitražnega sodnika Jerneja Sekolca še vedno poteka za zaprtimi vrati že skoraj štiri ure, Simona Drenik je pred komisijo odgovarjala nekaj manj kot dve uri. Po zaslišanju ni odgovarjala na vprašanja novinarjev, V kratki izjavi pa je ob prisotnosti odvetnika dejala: “Odgovarjala sem na vsa vprašanja v pristojnosti Knovs. Upam, da se bodo vse razprave o že razsojenih zadevah premikale v dobro Republike Slovenije…imamo dokončno razsodbo o mejnem sporu.” Na vprašanje Tonews, ali je kdo pritiskal nanjo in zakaj se je oglasila na telefon, če se ne bi smela pogovarjati, se je Drenikova le obrnila in odšla. Po neuradnih informacijah s komisije, je Drenikova na sejo prišla s pripravljenim tekstom. Na mnoga vprašanja ni odgovarjala, predvsem po nasvetu odvetnikov. Govorila naj bi samo o zadevah, ki so povezane z delovanjem SOVA-e in pristojnostnimi KNOVS. O Erjavcu naj ne bi govorila in tudi ne o zadevah, ki se nanašajo na ministrstvo za zunanje zadeve, saj naj bi to bila pristojnost OZP-ja. Še ena zanimivost o zaslišanju Sekolca je to, da je prišel več kot uro in pol pred zaslišanjem in se tako spretno izognil fotografom in snemalcem, ki so ga ujeli le bežno. Po zaslišanju pa se je izmuznil skozi posebni izhod pod delom parlamenta, ki se nahaja v kletnih prostorih na Tomšičevi.
Zaslišanje Jerneja Sekolca še vedno traja, po nekaterih informacijah pa naj ne bi odgovarjal niti komisiji niti novinarjem. Očitno je sodeč po odgovorih Simone Drenik in po informacijah, ki so prišle iz zaprte seje, Drenikova odgovarjala zgolj na zadeve, ki so v pristojnosti Knovsa, ni pa odgovarjala o tem, kaj se je v času prisluškovalne afere dogajalo na ministrstvu za zunanje zadeve in kakšna je vloga oziroma odgovornost nekdanjega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca v zvezi z njegovimi navodili glede komunikacije z arbitrom Sekolcem.
Drenikova in Sekolec bi sicer članom parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) morala pojasniti, kako je prišlo do nezaščitenih pogovorov med njima, ki jih sploh ne bi smelo biti, in kako so jima sploh lahko prisluškovali. V javnost so prišli dokazi, da so prisluškovanje izvedli hrvaški obveščevalci, predsednik Knovsa Matej Tonin (NSi) pa je nato napovedal obuditev preiskave Drenikove in Sekolca.
Spomnimo, delegacija Knovsa, ki jo vodi Tonin je že aprila obiskala sedež Sove. Ogledala si je dokaze v zvezi s hrvaškim prisluškovanjem. Tonin je naknadno pojasnil, da so že 14. decembra 2016 imeli dokaze, da je prisluhe pogovorov med Drenikovo in Sekolcem izvedla hrvaška obveščevalna služba SOA.
Hrvaški posnetki pogovorov Drenikove in Sekolca so leta 2015 povzročili precejšnje razburjenje hrvaške strani v arbitražnem procesu za določitev meje med obema državama. Hrvaška je nato sporočila, da izstopa iz procesa, ker da je bil arbitražni postopek “nepovratno kompromitiran”.
Po zamenjavi slovenskega in hrvaškega arbitra, ki sta odstopila, je arbitražno sodišče leto dni kasneje odločilo, da je Slovenija s temi pogovori sicer naredila napako, vendar ne takšne narave, da sodišče ne bi moglo zaključiti dela. Konec junija 2017 je nato izdalo končno razsodbo o poteku meje med državama, ki pa jo priznava le Slovenija.
