Marjan Šarec: »Če ne bi imeli v preteklosti toliko pohlepa in toliko neljubezni do lastnega naroda, potem bi imeli danes mnogo več tovarn in družb v svoji lasti«

Predsednik Vlade Republike Slovenije je ob 1. maju, mednarodnem prazniku delavstva, nagovoril zbrane na prvomajskem srečanju v Grajskem parku na Ravnah na Koroškem.

Uvodoma je spomnil, da zgodovina današnjega praznika sega v 19. stoletje, ko so se v ZDA delavci morali boriti za svoje pravice, ker ni bilo samoumevno načelo 3 × 8, ampak se je delalo tudi po 16 ur in izkoriščanje je bilo veliko. »Od takrat praznujemo ta praznik in vmes smo bili priča takšnim in drugačnim sistemom, državam in tudi takšnemu in drugačnemu razumevanju pravic delavstva in razumevanju gospodarstva. V današnjem času se zdi, da smo po skoraj 30 letih samostojne države kakšno priložnost tudi zamudili. Slovenija je lepa država, ima naravna bogastva in veliko bogastvo v ljudeh. V ljudeh, ki vsak dan delamo, se trudimo, soustvarjamo in si želimo boljše prihodnosti. Vendar se je marsikaj naredilo mimo tistega, kar smo pričakovali leta 1991. Danes se lahko nekaterih podjetij zgolj spominjamo – mnoga podjetja so propadla, pa ne zato, ker ne bi imela ničesar za ponuditi, ker bi imela slabe delavce, ampak zato ker jih je uničil pohlep. Pohlep nekaterih, ki jim ni bilo nikoli dovolj. Žal so odšle mnoge blagovne znamke, mnoge priznane firme so šle v stečaj ali pa so jih pokupili tujci in marsikatero do danes tudi zaprli.«

»Če ne bi imeli v preteklosti toliko pohlepa in toliko neljubezni do lastnega naroda, potem bi imeli danes mnogo več tovarn in družb v svoji lasti,« je še poudaril in spomnil na primer Adrie Airways.

»Zato nas danes tepe predvsem naša preteklost in zadnjih 20 ali 15 let. Ko se je želelo imeti vse več in se ni upoštevalo načela, da če nimamo, potem nima nihče, če pa imamo, pa imejmo vsi. Tako pa vedno samo nekateri zategovali pas in vedno se je govorilo tako, kot se žal govori tudi danes.« Ob tem je spomnil na očitke, da trenutna Vlada RS ne upošteva fiskalnega pravila in da je ustvarila celo primanjkljaj. Vse to ne drži, čeprav imamo najbolj rigorozno fiskalno pravilo v celi Evropi, je še poudaril premier.

»Vedno bomo skrbeli za ljudi, da bi kolikor toliko normalno živeli. Kadar pa ne bomo imeli, takrat pa se moramo zavedati, da mora vsak prispevati svoj delež, ne samo nekateri in ne samo z besedami in lepimi obljubami. Pred volitvami nismo veliko obljubljali, obljubili pa smo razbremenitev regresa, in to smo tudi uresničili,« je še spomnil.

Navezal se je še na 15. obletnico vstopa Slovenije v EU, ki jo praznujemo v teh dneh. »Ne glede na to, kaj slišimo, je EU vendarle nekaj dobrega in nekaj pozitivnega, če je vodena na način, da so vsi narodi enakopravni, enakovredni in lahko vsak pove svoje stališče. In Slovenija tam ima svoj glas.«

»Današnji praznik ni namenjen ideologiji. Je pristen praznik ljudi dobre volje, ki se družijo, ki dobro delajo in ki imajo radi svojo domovino. Naj živi 1. maj, naj živi Republika Slovenija,« je zaključil misli predsednik vlade.

Organizatorjem se je zahvalil za povabilo na srečanje, saj so takšna druženja, kljub težavam vsak dan, pomembna za izmenjavo mnenj in tudi veselja. Tudi tega primanjkuje v naši družbi.

Po besedah organizatorjev, Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, Konference sindikalnih podružnic družb Slovenske industrije jekla, je tradicionalen dogodek na Ravnah največja prvomajska prireditev v severnem delu Slovenije.

Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto obeležujejo v mnogih državah po svetu. Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 določil, da se 1. maj razglasi za delavski spominski dan v spomin na žrtve protestov dve leti prej – želeli so namreč obeležiti krvavo zatrtje demonstracij v Chicagu, ko je v Haymarketskem izgredu prišlo do poboja demonstrantov, ki so protestirali in zahtevali več pravic, med drugim osemurni delovnik. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala na svojem ustanovnem zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije leta 1889 v Parizu, uradno pa so ga prvič praznovali leto kasneje. Danes praznik predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja ter opozarja predvsem na pomen delavstva in pravic v današnji družbi.