Ali bo drugi krog volitev v Ukrajini udarec za Evropsko unijo? Pogled kritikov aktualnega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka – TOPNEWS.si

Ali bo drugi krog volitev v Ukrajini udarec za Evropsko unijo? Pogled kritikov aktualnega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka



Ali bo drugi krog volitev v Ukrajini udarec za Evropsko unijo? Pogled kritikov aktualnega ukrajinskega predsednika Petra Porošenka

31. marca 2019 je v Ukrajini potekal prvi krog predsedniških volitev. V prvem krogu je največ glasov dobil komik Vladimir Zelenski, kateremu so volivci namenili 32 odstotkov, drugouvrščeni sedanji predsednik države Petro Porošenko je prejel 16 odstotkov, tretje in četrto mesto sta zavzela Julija Timošenko (14 %) in Juri Boiko (11 %) glasov. Zanimivo je, da so bili na koncu rezultati prvega kroga volitev takšni, kot so jih napovedovale predvsem zadnje javnomnenjske ankete.

Prd tem so se podatki javnomnenjskih raziskav razlikovali od zadnjih, saj so predsedniškega kandidata Porošenka uvrščale šele na tretje ali četrto mesto, zato dobri poznavalci razmer in analitiki ocenjujejo, da jih je težko razumeti kot objektivne. Konec koncev ankete služijo tudi kot sredstvo pritiska na volivce oziroma neke vrste zavajanje javnosti, še posebej v državah z nerazvito demokracijo, kjer ima oligarh na oblasti možnost vpliva (z različnimi sredstvi) na potek volilne kampanje. Analitiki menijo, da številni v drugem krogu ne bodo glasovali za kandidata, ki mu slabše kaže, še posebej naj bi se odločali za “manjše zlo”. Zato ni presenetljivo, da so se rezultati prvega kroga izkazali za nekoliko nepričakovane, zlasti po jasno opredeljenih rezultatih socioloških raziskav, ki so skozi skoraj vso kampanjo kazale drugo mesto Juliji Timošenko. Aktualni ukrajinski predsednik je bil šele na četrtem mestu.

1. aprila, dan po volitvah, sta Timošenko in Boiko podala skupno izjavo za medije, da je Petro Porošenko z goljufijo pridobil drugo mesto in se uvrstil v drugi krog volitev. Med volilno kampanjo je ukrajinska policija dobila številne prijave in pritožbe o volilnih kršitvah. Čeprav so dokazali številne kršitve (glej sliko), je bila javnosti prikrita shema volilne goljufije. V resnici je imel Petro Porošenko na začetku volilne kampanje po anketah od 8 do 12 % glasov, ne pa 16 odstotkov, kot jih je dobil po zaključenem prvem krogu. Odgovor na končne volilne rezultate v prvem krogu je po mnenju njegovih nasprotnikov preprost in očiten. Petro Porošenko naj bi pridobil od vsakega od predsedniških kandidatov 1-2 % s pomočjo goljufije in plačila glasov. Ta rezultat naj bi pojasnjeval mirnost Petra Porošenka in njegove ekipe pred drugim krogom.

Novi volilni načrt za drugi krog naj bi bil že izdelan. Naloga Porošenkovega volilnega štaba je, da Porošenko 21. aprila pridobi dodatnih 5 do 7 odstotkov več glasov od tekmeca in obdrži oblast v Ukrajini še nadaljnjih 5 let. Zelenskemu je dodeljena vloga “kandidata proti vsem”, in sicer tako, kot je bilo v prvem krogu, naj bi veljalo tudi za drugi krog. To je bila tudi taktika predsedniškega kandidata Ronalda Reagana, nekdanjega ameriškega igralca, ki je nato postal kot igralec prvi predsednik Združenih držav in nato simbol ameriške zmage v hladni vojni.

Do 21. aprila se bo Zelenski moral soočiti z umazano igro Porošenka in njegovih ameriških podpornikov, ki bodo postregli z obremenilnimi dokazi, vključno s številnimi izjavami zahodnih in domačih strokovnjakov o njegovi vodstveni nesposobnosti in da vodi kampanjo v popolni podrejenosti oligarhu Kolomojskemu, ki ima najverjetneje zveze s Kremljem. Glede na dejstva lahko pridemo do ugotovitve, da je novinec Zelenski vodil predvolilno kampanjo boljše od starega, prekaljenega mačka Porošenka in ostalih predsedniških kandidatov. Nadarjen komik je ustvaril svoj mali medijski imperij, oblikoval svojo skupino igralcev in producentov, našel denar za najdražji volilni video v zgodovini z naslovom “Služabnik ljudstva”, kjer je nastopil kot učitelj zgodovine in postal predsednik Ukrajine po protestnih ljudstva, ki ni bilo zadovoljno s sedanjo ukrajinsko politiko. Vsi se zatorej sprašujejo, ali bo medijski podjetnik vodil državo slabše kot čokoladni magnat? In kar je najpomembneje, ali ga bodo ljudje podprli tudi v drugem krogu tako, kot so podprli Porošenka v času Maidana med 2004 in 2014? Očitno v volilnem štabu Petra Porošenka tega scenarija ne pričakujejo in se pripravljajo na 21. april, ko naj bi z goljufijo dosegli zmago in s tem omogočili “čokoladnemu baronu” nadaljnjo petletno anarhijo nad svojim ukrajinskim ljudstvom.

“Insiderji” in zelo dobro obveščeni analitiki menijo, da bo prva metoda za volitve nakup glasov s pomočjo piramide. Osnova »piramide« volitev so ljudje – vodje okrožnih uprav, volilna komisija, policisti in drugi vladni uradniki, ki se ukvarjajo s podkupovanjem volivcev. Za podkupnino vsakega volivca je dodeljeno v prvi fazi – 1000 griven (40 evrov). Podkupnina se izvede z registracijo tako imenovanega sporazuma z volivcem. Po njegovi registraciji se izda “volivcu” (običajno po pošti) plastična kartica z njegovim imenom in kodo QR. Ko to kodo volivec aktivira, prejme prvih 500 griven (20 evrov), toliko, kolikor je obljubljeno pred glasovanjem. Potrditev glasovanja bo treba še enkrat potrditi z isto kodo QR. Glede na razpoložljive podatke od raziskovalnih ukrajinskih novinarjev je sistem razporejen v približno 150 volilnih okrajih.

Na podlagi zgornjih podatkov je možno preprosto izračunati, da bo “piramida” Porošenku prinesla približno dva milijona glasov. Poleg tega naj bi volilni sodelavci Petra Porošenka, ki naj bi bili del njegove kriminalne združbe, “prisilili” regionalne časopise, naj v volilni kampanji ne objavljajo obremenjenih člankov, ki bi lahko škodili Petru Porošenku. Slednje se je dogajalo že v prvem krogu volitev in s tem je bila kršena volilna zakonodaja Ukrajine. Na primer, tožilstvo mesta Cherkasy je odprlo kazensko zadevo proti uredništvu časopisa “7 dni”, ki je pod pritiskom pomočnikov Petra Poroschenkota objavil članek z naslovom “Tomos – sem jaz”. Ta članek je opisal zasluge Petra Porošenka, ki je osebno organiziral sprejem Tomosa, ki priznava neodvisnost Ukrajinske pravoslavne cerkve.

Druga metoda naj bi bila sprememba števila glasov s pomočjo terminala za elektronsko štetje “volilnic”. Na delu okrajnih volilnih komisij na dan glasovanja so bili prisotni zaposleni iz Varnostne službe Ukrajine (SBU). Po uradni različici naj bi zaščitili računalniško podprt sistem “Volitve”. Vendar pa so med štetjem glasov in deponiranjem prek računalniških terminalov v nacionalni sistem “volitve” uradniki SSU pod pretvezo zagotavljanja tajnosti glasovanja mednarodne opazovalce odpeljali iz prostorov, kjer so terminali. In kaj so tam počeli? Pravzaprav nihče ne ve! Morda se je tam “programiralo” štetje glasov?!

Tretja metoda je ustvarjanje lažnih strežnikov za štetje glasov. Trik v tem je, tako imenovani “predor”, po katerem podatki prihajajo iz okrožnih komisij, ki jih je treba najprej preusmeriti v Osrednjo volilno komisijo (CIL). Vsebina se lahko prilagodi v korist enega ali drugega kandidata. Po tem pa že veljavni podatki gredo v CEC, ki objavi volilne rezultate.

Na tem mestu se postavi običajno vprašanje? Zakaj so v prisotnosti takšnih “algoritmov” v volilnem štabu Porošenka dovolili v prvem krogu enakost med Porošenkom in Zelenskim? Odgovor je jasen. Porošenko je poslovnež in ne želi izgubljati denarja in energije. Dobil je točno tisti rezultat, ki mu zagotavlja uvrstitev v drugi krog za ponovni predsedniški mandat. V prvem krogu ni bilo ugotovljenih večjih kršitev, mednarodni opazovalci pa so dobili precej dober vtis.

Torej, kaj lahko pričakujemo v drugem krogu, se sprašujejo analitiki. Porošenko bo zastopal stališče: “Ljudje, bolje je, da vas vodi poklicni politik in ne igralec v službi oligarha! In večina evropskih opazovalcev glede na njihovo “objektivnost”, ne glede na prvi krog in nepredvidljivost tesnega rezultata, bo nazadnje le morala
priznati zmago sedanjega ukrajinskega voditelja.

In kaj je tisto, kar najbolj bremeni aktualnega predsednika Porošenka? Kot vodja ukrajinskega naroda in partner Evrope je delal številne napake, predvsem v obliki obljub, za katere je vedel, da jih ne bo mogel izpolniti. V Donbasu ni storil nobenih pozitivnih korakov, kar je spodkopalo stabilnost v pokrajini do te mere, da je pokrajina izstopila iz proračuna Ukrajine, ki ga je v veliki meri financirala Evropska unija. Ukrajinska vlada je dala zadnje drobtine za vojno. Ukrajinski vladi ni uspelo ustvariti privlačnega naložbenega ozračja v državi, omejiti kriminala in razvejane korupcije na vseh nivojih, kar je bila tudi osnova za črpanje sredstev iz Evropske unije.

V primeru “prirejene” zmage bi Porošenko spet izigral skupne evropske demokratične vrednote in bi tako postal nezakonit predsednik Ukrajinskega ljudstva. V primeru poraza pa analitiki ocenjujejo, da ne bo priznal rezultata volitev.

Vprašanje je, ali mu je “algoritem odkritih goljufij” v prvem krogu dal dovolj moči, da doseže dokončno zmago v drugem krogu?

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)