Deset evropskih držav priznalo Guaidoja. Kremelj se je ostro odzval

Deset evropskih držav je danes priznalo venezuelskega opozicijskega voditelja Juana Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele, na kar se je Rusija odzvala z izjavo, da gre za tuje vmešavanje.

Guaidoja so priznale Španija, Velika Britanija, Avstrija, Švedska, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Latvija in Litva.

Ultimat Maduru se je iztekel

do usklajene poteze evropskih držav je prišlo po tem, ko je potekel osemdnevni ultimat predsedniku Nicolasu Maduru za sklic predčasnih volitev.

Maduro je ultimat zavrnil s trditvijo, da ne bo popustil pritiskom tistih, ki želijo njegov odhod in podpirajo njegovega nasprotnika Juana Guaidoja.

Predsednik nacionalne skupščine Guaido, kjer ima večino opozicija, se je prejšnji mesec razglasil za začasnega predsednika, kar je bil korak, ki je razdelil globalne sile.

Rusija, Kitajska in Turčija skupaj z Maduro

Medtem ko so Združene države Amerike, Kanada in dobršen del latinskoameriških držav, zdaj formalno pa tudi del evropskih držav, priznale Guaidoja za začasnega predsednika, Rusija, Kitajska in Turčija podpirajo Maduro.

“Danes je minilo osem dni, odkar je Španija, skupaj z drugimi evropskimi partnerji, zahtevala od režima Nicolasa Madure razpis svobodnih, demokratičnih in preglednih predsedniških volitev.” Ker doslej v zvezi z razpisom svobodnih volitev niso bili sprejeti nobeni ukrepi, in ker se je iztekel čas, je španska vlada uradno priznala Guaidoja za začasmega predsednika Veezuele, “je na tiskovni konferenci v Madridu dejal španski premier Pedro Sanche. Španija je prva država EU, ki je priznala Guaidoja.

Sledilo je priznanja Velike Britanije. “Nicolas Maduro ni sklical predsedniških volitev v 8-dnevnem roku, ki smo ga določili,” je napisal zunanji minister Jeremy Hunt na Twitterju. “Zato je Združeno kraljestvo skupaj z evropskimi zavezniki priznalo Guaidoja za prehodnega ustavnega predsednika, dokler ne bodo izvedene verodostojne volitve,” je sporočil Hunt. “Upajmo, da nas bo to približalo zaustavitvi humanitarne krize”.

Švedska je prav tako sporočila, da priznava Juana Guaidoja za začasnega predsednika. “V tem primeru podpiramo Guaidoja in ga smatramo za legitimnega prehodnega predsednika,” je povedala švedska zunanja ministrica Margot Wallström za švedski radio.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je na Twitterju zapisal, da se lahko Guaido “zanaša na našo polno podporo pri njegovih prizadevanjih za uvedbo demokracije v Venezueli, ki je preobremenjena s slabim upravljanjem socialistov in pomanjkanjem pravne države.”

Danski zunanji minister je dejal, da njegova država priznava vodjo nacionalne skupščine za začasnega predsednika Venezuele do novih svobodnih in demokratičnih volitev.

“Pozdravljamo podobne izjave ključnih partnerjev EU-ja,” je napisal danski zunanji minister Anders Samuelsen na Twitterju.

Francoski predsednik Emmaneul Macron je v priznanju Guaidoja poudaril, da imajo venezuelski državljani pravico do svobodne in demokratične izbire.

Tudi Nemčija in Nizozemska sta priznali Guaidoja, k vse več evropskim državam sta se pridružili še Latvija in Litva, ker EU želi, kot je tvitnil litovski zunanji minister, obnoviti “demokracijo in pravno državo” v Venezueli.

Moskva kritična do evropskih potez

Kremelj je sporočil, da je priznanje Juana Guaidoja pomeni tuje vmešavanje, in da Venezuelci, ne pa tuje države, morajo sami reševati svoje notranje politične probleme.

Na priznanje Guaidoja “gledamo kot na poskuse, da bi se uzakonmilo uzurpacijo moči, z neposrednim in posrednim poseganjem v notranja vprašanja Venezuele,” je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

“To nikakor ne pomaga k mirni, učinkoviti in izvedljivi rešitvi krize, ki pretresa Venezuelo,” je dodal.