Boštjan M. Zupančič: Vrhovno sodišče vs. ESČP (zavajajoča dilema) – TOPNEWS.si

Boštjan M. Zupančič: Vrhovno sodišče vs. ESČP (zavajajoča dilema)



Boštjan M. Zupančič: Vrhovno sodišče vs. ESČP (zavajajoča dilema)

ESČP je v torek razsodilo v več let starem sporu med podjetjem Pro Plus in Slovenijo oz. Agencijo za varstvo konkurence (AVK). Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov. Vrhovno sodišče pa je kasneje sporočilo, da jih ESČP z argumentacijo ni prepričalo. “Po mnenju vrhovnega sodišča ESČP ni v zadostni meri upoštevalo posebne določbe zakona o preprečevanju omejevanja konkurence,” so na sodišču povedali STA.

To stališče je očitno razdelilo pravno stroko. Medtem ko so se vrhovni sodniki Jan Zobe, Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Barbara Zobec, odzvali na stališče vrhovnega sodišča, ki je razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pro Plus označilo za neprepričljivo in od predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča zahtevali pojasnilo, kdo je avtor te nepodpisane izjave, in kako je sploh dovolil njeno objavo na spletni strani sodišča. Med drugim so v odprtem pismu zapisali, da “je ustvarjen namreč vtis, da gre za stališče vseh vrhovnih sodnikov in sodnic, tudi nas, ki smo navedeni spodaj, in ki se od nje odločno ograjujemo. Še več, ji globoko nasprotujemo, jo obsojamo in se nad njo zgražamo,”

Nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič pa meni, da zadeva ni tako preprosta.

“Zadeva je nekoliko bolj zapletena. VS bi moralo suspendirati postopek in terjati od Ustavnega sodišča, da razveljavi določbo zakona, ki ni v skladu s EKČP. VS pač sodi po dosihmal še vedno veljavnem zakonu”.

Na tvit BMZ se je odzval Mario Plešej: “To mi je jasno, da velja, ampak če je nekaj veljavna zakonska določba v nasprotju z določbo ratificirane mednarodne pogodbe, ki je v pravnem redu hierarhično višji pravni akt, mora katerokoli nacionalno sodišče slediti določbi pogodbe ne pa določbi zakona. Mar ni tako?

MBZ: Je, a ni samo po sebi umevno, da potem NEK ZAKON apriori več ne velja. Preberite še enkrat…

Mario Plešej: A ni EKČP mednarodna pogodba, ki jo je Slovenija ratificirala in prevzela v svoj pravni red ter je po hierarhiji pravnih aktov nad zakonom in jo morajo pri svojem delu upoštevati vsa sodišča? Če je določba zakona v nasprotju z mednarodno pogodbo, prevlada mednarodna pogodba?

BMZ mu odgovarja :”Ne, katerokoli, ampak ustavno. ESČP ni ustavno sodišče. Ugotavlja samo ad hoc case-u kršitev EKČP. Dokler zakona domače US ne razveljavi, zakon ostaja veljavi (in zavezuje VS). VS bi moralo zadevo suspendirati in (prioritetno) predlagati US, da določbo razveljavi.

O dilemah povezanih z omenjeno problematiko je Boštjan M. Zupančič govoril v naslednjem videu:

Vrhovno sodišče je namreč 24.10 na svoji spletni strani v zadevi PRO PLUS, Vrhovno sodišče poudarja:

“Spoštujemo tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo.

Druge odločitve sodišč upoštevamo in jih, tam, kjer je to potrebno, vključujemo v svoje delo. Argumentacija ESČP je v konkretni zadevi neprepričljiva.

Neprepričljiva je argumentacija ESČP, da ne gre za postopek nadzora omejevanja konkurence, temveč za kaznovalni postopek, v katerem bi bilo potrebno na Vrhovnem sodišču izvesti ustno obravnavo.

V skladu s slovensko zakonodajo je PRO PLUS zaradi oviranja preiskave v postopku omejevanja konkurence doletela denarna kazen, glavni očitek Sloveniji s strani ESČP pa je, da v postopku pred Vrhovnim sodiščem ni bila izvedena ustna obravnava. Čeprav bomo zadevo še dodatno proučili, pa ob prvem branju ugotavljamo, da odločitev ESČP s svojimi argumenti ne prepriča. Glede na naravo postopka (zatrjevana kršitev konkurenčne zakonodaje) namreč ni ustreznih podlag, ki bi v konkretnem primeru v postopku pred Vrhovnim sodiščem narekovale obvezno izvedbo ustne obravnave.

Ker je šlo v konkretnem primeru za zatrjevanje kršitve s področja konkurenčnega prava, kar je v postopku pred ESČP poudarjalo tudi državno odvetništvo, se je v postopku pred Vrhovnim sodiščem uporabljal Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Navedeni zakon pa jasno določa, da sodišče praviloma odloča brez obravnave. Takšnemu stališču Vrhovnega sodišče je pritrdilo tudi Ustavno sodišče.

Glede na naravo postopka, kjer je bila stranki izrečena denarna kazen v postopku po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence in ne globa, izrečena v postopku o prekrških, menimo, da ni zadostnih argumentov, da bi konkretni postopek lahko opredeljevali kot kaznovalni postopek in sledili navedbam PRO PLUS o pomanjkljivosti postopka zaradi neizvedbe ustne obravnave.

Po mnenju Vrhovnega sodišča ESČP ni v zadostni meri upoštevalo posebne določbe Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, po kateri tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (npr. zaslišanja prič). Da je glavna obravnava v postopku sodnega varstva po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence izjema, je Vrhovno sodišče posebej opozorilo že v svojih drugih odločbah. Namenjena je namreč preizkusu ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa ugotavljanju novih ozr. drugačnih dejstev z novimi dokazi”.

Na uradni zapis Vrhovnega sodišča so se odzvali sodnik Jan Zobec in nekateri njegovi kolegi sodniki, ki svarijo, da je ogrožena ustavna demokracija:

“Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, pojasni, prosim, in javno povej, kdo je avtor te, od nikogar podpisane izjave, v čigavem imenu jo je objavil in če to nisi Ti, kako je mogoče, da se je brez Tvoje vednosti in odobritve znašla na spletni strani Vrhovnega sodišča in kako je mogoče, da govori v imenu celotne institucije. Ustvarjen je namreč vtis, da gre za stališče vseh vrhovnih sodnikov in sodnic, tudi nas, ki smo navedeni spodaj in ki se od nje odločno ograjujemo. Še več, ji globoko nasprotujemo, jo obsojamo in se nad njo zgražamo.

Dobro veš, da je Slovenija ustavna demokracija, dobro tudi veš, da je slovenski pravni red prežet s človekovimi pravicami in z ustavnostjo, prav tako, da je Slovenija zavezana spoštovati mednarodne pogodbe in odločitve mednarodnih sodišč (8. člen Ustave), da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je Ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri (peti odstavek 15. člena Ustave) ter končno, ne more Ti biti neznano, da imajo konvencijski pojmi avtonomne pomene, ki so lahko drugačni od tistih, ki so uveljavljeni v državah podpisnicah Konvencije in katerih razlaga je v izključni pristojnosti Strasbourškega sodišča. Sodba ESČP, za katero Vrhovno sodišče javnosti sporoča, da je ne bo spoštovalo, ker da ga njeni razlogi ne prepričajo, je pravzaprav rutinska sodba, v kateri je ESČP uporabilo konvencijsko ustaljen, utrjen in v številnih, več desetletij ponavljajočih se judikatih tega tribunala dodobra razložen pojem »kazenska obtožba« in »kazenska sankcija«.

Upor najvišjega sodišča v državi, razglašen urbi et orbi z izjavo na spletnih straneh Vrhovnega sodišča je zato bistveno več kot samo upor zoper sodbo v zadevi PRO PLUS zoper Slovenijo. Je upor zoper mednarodne obveznosti naše države, upor zoper Strasbourško sodišče, upor zoper Ustavo (8. in 15. člen), upor zoper človekove pravice, končno upor zoper članstvo Slovenije v Svetu Evrope in nazadnje, a ne najmanj, upor zoper temeljno vedenje o pravu. Ne bomo ugibali, ali je šlo tu za neizmerno aroganco, tako, ki je ne premore niti Putinova Rusija (tam je ustavno sodišče ustavno pooblaščeno preizkusiti, ali je sodba ESČP, izdana zoper Rusijo, skladna z rusko ustavo, pri nas pa si prerogativo protiustavno in protikonvencijsko samovoljno jemlje kar Vrhovno sodišče samo, oziroma nekdo v njegovem imenu), za nezaslišan pravni analfabetizem, ali za kaj tretjega. Naj bo eno, drugo ali tretje, sramota, ki je s tako izjavo storjena in ki po čudnem naključju sovpada s praznovanjem evropskega dneva pravosodja ter škoda, ki bo verjetno nastala – ne samo kot nadaljnje upadanje ugleda in kredibilnosti slovenskega vrhovnega sodišča ter sodstva nasploh, temveč tudi kot poglobitev nezaupanja evropskih in globalnih partnerjev v resnost in zanesljivost slovenskega pravnega sistema – sta veliki in težko popravljivi.

Ker podpisani sodniki nočemo biti del te zgodbe, se od nje odločno in javno ograjujemo, Tebe, predsednik, pa prosimo, da javno odgovoriš na zastavljena vprašanja ter sprejmeš ustrezne ukrepe zoper tiste, ki so odgovorni za nepojmljivo sramoto in za škodo, ki ji bo sledila. Če si to Ti, potem veš, kaj se od Tebe pričakuje”.

Jan Zobec
Mag. Rudi Štravs
Tomaž Pavčnik
Barbara Zobec

Tudi nekateri drugi ugledniki pravniki so bili zgroženi nad “samovoljnim ravnanjem” vrhovnega sodišča, ki napada sodbo ESČP. Skupina pravnih strokovnjakov, profesorjev ter bivših evropskih in ustavnih sodnikov je v današnjem javnem pismu kritizirala stališče vrhovnega sodišča do razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pro Plus. Menijo, da gre za samovoljno ravnanje, ki nasprotuje temeljnim vrednotam evropskega ustavnega prostora in slovenski ustavi:

Spoštovani predsednik republike,
spoštovani predsednik državnega zbora,
spoštovani predsednik vlade,
spoštovana ministrica za pravosodje,

Ljubljana, 26.10. 2018

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na svoji spletni strani 24.10. 2018 v zvezi z izvršitvijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pro plus proti Sloveniji javnost obvestilo, da bo spoštovalo tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo. Ob tem je hkrati javno naznanilo, da se Vrhovnemu sodišču zdi argumentacija ESČP v omenjeni sodni zadevi neprepričljiva. To logično pomeni, da Vrhovno sodišče sodbe ESČP ne bo spoštovalo.

Spodaj podpisani pravni strokovnjaki, univerzitetni profesorji prava, nekdanji ustavni sodniki, sodnik ESČP in generalna pravobranilka na SEU ugotavljamo, da Vrhovno sodišče za omenjeno stališče ni predstavilo nikakršne prepričljive argumentacije, ki bi bila utemeljena bodisi v slovenskem ustavnem pravu, pravu EU ali pravu Sveta Evrope. Nasprotno, sodba ESČP je pravno razumljiva, doktrinarno pričakovana in usklajena z dosedanjo prakso ESČP o pravici do poštenega sojenja. Ocenjujemo, da gre za popolnoma samovoljno ravnanje, ki ne samo nasprotuje temeljnim vrednotam evropskega ustavnega prostora in slovenski ustavi, temveč Vrhovno sodišče z njo krši tudi mednarodne zaveze Republike Slovenije in posledično, po vzoru avtoritarnih držav kot sta Turčija in Rusija, ogroža regionalni sistem varovanja človekovih pravic.

V trdnem prepričanju, da je tako ravnanje povsem nezdružljivo z ustavno ureditvijo Republike Slovenije in evropskimi ustavnimi standardi, vas zato pozivamo, da se o predmetni zadevi javno opredelite in storite vse, kar vam dovoljujejo vaše ustavne pristojnosti, da zagotovite spoštovanje vladavine prava v Republiki Sloveniji z uveljavitvijo zadevne sodbe ESČP. Vrhovno sodišče pa pozivamo, da sporno obvestilo javnosti nemudoma umakne.

Matej Avbelj; Boštjan Brezovnik; Janja Hojnik; Borut Holcman; Janez Čebulj; Šime Ivanjko; Peter Jambrek; Tone Jerovšek; Matevž Krivic; Jernej Letnar Černič; Marko Novak; Barbara T. Perovič; Ciril Ribičič; Vasilka Sancin; Miha Šošić; Lovro Šturm; Andraž Teršek; Jurij Toplak; Ludvik Toplak; Matjaž Tratnik; Verica Trstenjak; Petra Weingerl.

Ministrstvo za pravosodje se je sicer bolj postavilo na stran zaskrbljenih pravnikov. V sporočilu za ja javnost med drugim ministrstvo za pravosodje povdarja: “Slovenija zavezana k spoštovanju mednarodnopravnih obveznosti in vladavine prava.

Zaradi številnih vprašanj v zvezi s spoštovanjem odločb ESČP objavljamo odziv Ministrstva za pravosodje:

Ministrstvo za pravosodje podpira pomembno vlogo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pri zagotavljanju pravnih standardov človekovih pravic in prispevku k stabilnosti in demokratičnosti držav v Svetu Evrope. Z ratifikacijo EKČP se je Slovenija obvezala, da bo spoštovala končno sodbo sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopa kot stranka (46. člen EKČP). Slovenijo k temu med drugim zavezujejo tudi ustavna načela spoštovanja mednarodnopravnih obveznosti in vladavine prava.

Ministrstvo si v okviru svojih pristojnosti prizadeva za čim širšo implementacijo vrednot EKČP v slovenski pravni red. Med aktivnostmi v ta namen velja izpostaviti pripravo oziroma sodelovanje pri pripravi ustrezne procesne in materialne zakonodaje ter uvedbi drugih organizacijskih ukrepov. Velike napore se v zadnjih letih vlaga tudi v samo izvrševanje sodb ESČP, kjer Sloveniji pomemben napredek priznava tudi Svet Evrope. Slovenija je v Svetu Evrope tako tudi večkrat predstavljena kot zgled glede izvrševanja sodb, ki se nanašajo na sistemske kršitve, kot sta primera Kurić (izbrisani) in Ališić (stari devizni varčevalci). Ministrstvo dodatno preko Centra za izobraževanje v pravosodju seznanja in izobražuje sodnike in druge deležnike v pravosodju o sodni praksi ESČP v izogib podobnim kršitvam.

Z vidika izvrševanja sodb ESČP velja poudariti, da je treba vsak primer obravnavati posebej in ločiti med individualnimi ukrepi (praviloma pravično zadoščenje in v nekaterih primerih obnova postopka) ter med sistemskimi ukrepi za preprečitev podobnih kršitev (sprememba zakonodaje, prilagoditev (sodne) prakse, usposabljanje). Država mora akcijsko poročilo ali načrt pripraviti v šestih mesecih od dokončnosti sodbe. Ustreznost individualnih in sistemskih ukrepov presoja Odbor ministrov Sveta Evrope.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)