Fiasko v Makedoniji, glasovalo manj kot 40 odstotkov volivcev: Premier Zaev trdi, da je referendum uspel – TOPNEWS.si

Fiasko v Makedoniji, glasovalo manj kot 40 odstotkov volivcev: Premier Zaev trdi, da je referendum uspel



Fiasko v Makedoniji, glasovalo manj kot 40 odstotkov volivcev: Premier Zaev trdi, da je referendum uspel

Posvetovalni referendum v Makedoniji, na katerem bi morala makedonska javnost podpreti sporazum o spremembi imena, ki je bil podpisan z Grčijo, je doživel polom: udeležilo se ga je manj kot 40 odstotkov volivcev (Da bi referendum postal veljaven, je potrebna udeležba vsaj polovice volivcev + en glas).

Letos poleti sta Makedonija in Grčija na Prespanskem jezeru podpisali sporazum, ki bi moral pomeniti konec vseh ovir na poti Makedonije k članstvu v Nato (Makedonija bi morala vstopiti v Nato skupaj s Hrvaško leta 2008) in EU (Ima status kandidatke že od leta 2004). Rešitev, potrjena s sporazumom, ni bila posebej inovativna, Ime Republika Severna Makedonija so predlagali že leta 1994. Tedaj so desni krogi minirali dogovor z objavo imena, preden je to lahko storil takratni predsednik Makedonije Kiro Gligorov.

Po zaprtju volišč je premier Zoran Zaev pričakovano sporočil: posvetovalni referendum ni uspel, vendar se proces spreminjanja imena države nadaljuje. Po prvih podatkih je 91% tistih, ki so prišli na volišča, glasovalo za, kar je zadostna večina, da se lahko govori o “glasu ljudstva”. Premier Zaev nima dovolj glasov v parlamentu za dosego dvotretjinske večine za spremembo ustave (razmerje moči je 61:59, čeprav je v vmesnem času del opozicije stopil na stran sprejetja sporazuma). Tako, da je stanje še vedno enako kot pred referendumom.

Odgovor na vprašanje, zakaj so se Makedonci na referendumu tako mlačno odzvali, je naslednji: večina je vedela, da se bo postopek za spremembo imena nadaljeval ne glede na izid referenduma, del volivcev je ubogal predsednika Gjorga Ivanova, naj se referenduma vzdržijo, del jih je še vedno v dvomih, saj je glavna opozicijska stranka VMRO-DPMNE omilila svojo retoriko (bili so zares v zmedenem stanju: nasprotujejo sporazumu, ne pa vstopu v EU in Nato), del volivcev pa je bil nejevoljen zaradi napovedi Albancev, da se bodo vsi referenduma udeležili in glasovali za. Pomemben je bil tudi vpliv negativne propagande, za katero je stala Moskva, kot tudi izredno glasna kampanja proruskih sil v Makedoniji.

Torej, spremenilo se ni nič, proces spremembe imena se bo nadaljeval in bo odvisen od sposobnosti predsednika vlade Zaeva, da v Sobranju prepriča še kakšen glas za spremembo ustave.

Z rezultatom so zadovoljni predvsem:

– Rusija, ker je neuspeh referenduma upočasnil postopek spremembe imena in kaže, da obstaja močan odpor javnosti, kar pomeni tudi pridobitev dodatnega časa in prostora, v katerem bi lahko z različnimi mehanizmi zagotovili, da postopek v zvezi s spremembo imena ne uspe, in da Makedonija ne bi šla pod okrilje Nata.

– Srbija, ker vprašanje njihovih odnosov s Kosovom ne bo več ključni geopolitični problem na Balkanu.

– Predsednik Makedonije Gjorge Ivanov, ker se lahko sklicuje na svoj velik vpliv v javnosti, ki je sledila njegovemu pozivu, naj se referenduma ne udeleži.

Nezadovoljni z izidom pa so:
– VMRO-DPMNE, ker če bi referendum uspel, bi se lahko sklicevali na voljo ljudstva in bi tako lažje pogoltnili nasprotovanje sporazumu z Grčijo v razpravi v Sobranju, hkrati pa ostali podporniki pridružitve Makedonije Natu in EU. Tako bi se pokazati v pozitivni luči pred partnerji iz Evropske ljudske stranke.

– Vlada in premier Zaev, ker bi z referendumom “Za” imel podlago za pritisk poslance Sobranja, da glasujejo za ustavne spremembe.

– Atene, ker dodatno raztezanje ratifikacije sporazuma v Makedoniji ustvarja probleme grški vladi. Namreč, spomladi bodo potekale volitve v Grčiji, grški premier Alexis Cipras je nameraval ratificirati sporazum pred začetkom kampanje.

– Kitajska, ker lahko dodatni zapleti okoli imena povzročijo politične napetosti, ki bi ovirale njihov načrt združitve pristanišča v Pireju s Srednjo Evropo za izvoz svojega blaga.

V nadaljevanju si lahko pogledate, katere države so že spreminjale svoja imena.

Bangladeš

Po ločitvi Pakistana od Indije se je pakistanski vzhodni del ločil od novonastale države in spremenil svoje ime Vzhodni Pakistan v Bangladeš.

Šri Lanka

Šri Lanka se je do leta 1972 imenovala Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šri Lanka).

Indonezija

Indonezija se je najprej imenovala Vzhodna Indija. Kmalu po odcepitvi od matične države je spremenila svoje ime v Republika Indonezija.

Demokratična republika Kongo

Po ločitvi od Belgije leta 1960 si je Republika Kongo nadela novo ime po istoimenski reki, da bi se leta 1971 preimenovala v Zair. Leta 1997 se je Zair ponovno preimenoval v Demokratično republiko Kongo.

Mjanmar

Da bi prekinila s svojo kolonialno preteklostjo, je Burma spremenila svoje ime v Mjanmar.

Burkina Faso

Francoska kolonija Zgornja Volta se je decembra 1984 preimenovala v Burkino Faso.

Kambodža je dvakrat spremenila svoje ime. Režim Rdečih Kmerov jo je po prihodu na oblast leta 1975 poimenoval Kampučija, kar je bila le transkripcija prvotnega imena v kmerskem narečju. Leta 1989 je Kampučija ponovno postala Kambodža.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)