Večernji list: Slovenci že lobirajo pri sodnikih, ki odločajo v tožbi proti Hrvaški! – TOPNEWS.si

Večernji list: Slovenci že lobirajo pri sodnikih, ki odločajo v tožbi proti Hrvaški!



Večernji list: Slovenci že lobirajo pri sodnikih, ki odločajo v tožbi proti Hrvaški!

Hrvaški Večernji list, ki na Hrvaškem velja za provladnega, se je ponovno razpisal o tem, kaj počnejo slovenski diplomati in predstavniki ministrstva za pravosodje in ministrstva za zunanje zadeve RS na Evropskem sodišču in drugih evropskih institucijah, kjer so si po trditvah omenjenega lista zelo prizadevali, da bi izvedeli imena sodnikov, ki bodo odločali o tožbi Slovenije proti Hrvaški v zvezi z neizvajanjem sodbe Arbitražnega sodišča o meji med državama. Kot kaže, Hrvati zelo dobro pokrivajo slovenske diplomate in njihove aktivnosti, čeprav trdijo, da jih slovenska tožba proti Hrvaški v zvezi z nespoštovanjem sodbe arbitražnega sodišča sploh ne zanima, saj je Hrvaška izstopila iz Arbitražnega sporazuma in procesa.

Evropsko sodišče, na katerem je Slovenija sprožila postopek proti Hrvaški zaradi neizvajanja arbitražne odločbe o meji, je začelo sestavljati sodni svet, ki se bo ukvarjal s tožbo, je ugotovil Večernji list iz diplomatskih virov v Bruslju in Luksemburgu. Na podlagi istih virov, je Slovenija oziroma so predstavniki ministrstva za pravosodje in ministrstva za zunanje zadeve v pogovorih z različnimi osebami na sodišču uspeli izvedeti imena treh ali štirih zelo verjetnih sodnikov in so takoj z njimi navezali stike in lobirali za svoje cilje.

Datum začetka postopka v Luksemburgu še ni določen, izvajajo se šele pripravljalna dela, ko pa se bo proces enkrat začel, bo sodni svet, ki ga bo sestavljalo najverjetneje 5 članov, sprejel odločitev, ali so pristojni odločati o tožbi, in če se odločijo, da so, potem bodo odločali, ali Hrvaška krši evropske zakone, za kar jo Slovenija obtožuje.

V zvezi s tem uradni Zagreb še ni ničesar prejel, tako, da kar zadeva Hrvaško se postopek še ni začel.

Evropsko sodišče – eno od institucij Evropskega sodišča, sestavlja po en sodnik iz vsake države članice in 11 neodvisnih odvetnikov. Sodni svet je v posameznih primerih sestavljen iz treh ali petih sodnikov. Če sodni svet tako zahteva, lahko neodvisni odvetnik poda svoje mnenje o zadevi, vendar je nezavezujoče.

Slovensko tožbo je vložila tehnična vlada odhajajočega premiera Mira Cerarja, potem ko decembra lani v zadnjem trenutku ni uspel poskus dogovora med obema državama in sprejem protokola o meji, katerega vsebino sta pilili obe državi na sedmih sestankih na strokovni ravni, Hrvaška vztraja pri dvostranskem sporazumu, kar je možnost, ki jo ponuja tudi sam Arbitražni sporazum. Razpravo kot rešitev želi tudi Evropska komisija, ki je zavrnila podpreti slovensko tožbo proti Hrvaški. Sama tožba temelji na štirih točkah. Prva točka – ribolov – je osnova Skupne ribiške politike.

Ta uredba je vključena v aneks Pristopnega sporazuma med Hrvaško in EU, ki določa režim ribolova na meji Slovenije in Hrvaške, ki bi začel veljati po popolni izvedbi arbitražne odločbe. Hrvaška zavrača ta argument, saj meni, da popolnega izvajanja odločbe ni, zato tudi ni režima, saj je Hrvaška, potem ko je bila razkrita slovenska kontaminacija arbitražnega postopka, izstopila iz sporazuma in procesa.

Druga točka zadeva prostorsko načrtovanje na morju in tretja Schengen. Slovenija ima obveznost varovanja schengenske meje, vendar ji je to onemogočeno, saj nima nadzora nad celotnim ozemljem oziroma ga ne more izvajati na delu, ki je po odločitvi arbitražnega sodišča pripadel Sloveniji, v resnici pa ga “drži” Hrvaška.

Vprašanje varovanja schengenske meje je pomembno, še posebej zaradi varnostnih razlogov, in tudi politično ga je možno preliti na odločitev o hrvaškem pristopu k schengenskemu pravnemu redu. Po drugi strani pa se je upravičeno vprašati, kako je Slovenije lahko vstopila v schengenski pravni red leta 2007 z “neurejenimi” mejami, saj Ljubljana trdi, da je meja med Hrvaško in Slovenijo določena z arbitražno odločbo. Četrta točka zadeva hrvaško kršitev Temeljnih pogodb o delovanju Unije oziroma člen 4 (3) o sodelovanju držav članic.

Mandatar slovenske vlade Marjan Šarec je dejal, da si bo prizadeval za dobre odnose in za reševanje meje in drugih sporov s Hrvaško, ne da bi preciziral stališče o tožbi, je razočaran Večernji.

Točke slovenske tožbe, o katerih bo odločalo sodišče:

1. Ribištvo in režim za slovenske in hrvaške ribiče

Osnova je v okviru Skupne ribiške politike. Ta uredba je vključena v Prilogo k Pristopni pogodbi Hrvaške k EU, kjer je določen ribolov na mejah obeh držav

2. Prostorsko načrtovanje na morju

Sloveniji trdi, da zaradi nezmožnosti dostopa do celotnega ozemlja, ki ji ga je dodelilo Arbitražno sodišče, ne more izvajati obveznega prostorskega načrtovanja

3. Slovenija ne more varovati schengenske meje

Slovenija ima dolžnost varovanja schengenske meje tudi zaradi varnostnih grožen, vendar je onemogočena, ker nima nadzora nad celotnim ozemljem, ker del ozemlja še vedno “drži” Hrvaška.

4. Kršitev Temeljnih pogodb Evropske unije

Ljubljana obtožuje Zagreb, da krši Temeljno pogodbo o delovanju Unije, in sicer člen 4 (3) o sodelovanju držav članic in skupnem delovanju pri uresničevanju njenih ciljev.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)