Bo Milan Brglez prevzel Židanovo mesto ali počakal na predsedniške volitve po Pahorju? – TOPNEWS.si

Bo Milan Brglez prevzel Židanovo mesto ali počakal na predsedniške volitve po Pahorju?



Bo Milan Brglez prevzel Židanovo mesto ali počakal na predsedniške volitve po Pahorju?

“Ta prestop je predvsem vsebinski in ima bistveno manj političnega predznaka. Tu ni nobene teorije zarote, gre za to, da bomo z Brglezom dobili izvrstnega poslanca, strokovnjaka in človeka, ki lahko veliko naredi za socialno demokracijo, državo in deli naša stališča”, je v izjavi za medije dejal vodje poslanske skupine SD Matjaž Han, ko je naznanil prestop poslanca SMC Milana Brgleza v poslansko skupino SD.

Kljub temu pa se mediji že ukvarjajo s političnimi projekcijami prestopa, predvsem pa, kakšna bo nadaljnja kariera Milana Brgleza v ZD-ju in, ali se bo zadovoljil le s poslanskim mestom, potem ko se je želel spopasti s Mirom Cerarjem za vodilno mesto v stranki SMC.. Čeprav naj bi bil Dejan Židan na prihodnjem kongresu Socialnih demokratov, oktobra v Ljubljani, spet izvoljen za predsednika stranke, pa je možno, da bi SD na naslednje parlamentarne volitve vodil prav Brglez. Namreč, ni izključeno, da bo novi Dejan Židan ravno Milan Brglez, čeprav so njegove ambicije povezane z izpraznjenim predsedniškim mestom, ki se bo sprostilo po koncu mandata Boruta Pahorja.

Vsekakor zanimiva petkova politična dinamika, po kateri ima SD sedaj 11 poslancev, SMC pa devet, kar bi v primeru, če bi Brglez prestopil pred imenovanjem Šarca za mandatarja, lahko usodno vplivalo na koalicijska pogajanja. Zanimivo je, da Brglez ni počakal na podpis koalicijske pogodbe in potrditev vlade, ampak je prestopil po imenovanju mandatarja in četrtkovi izvolitvi Dejana Židana za predsednika parlamenta. Seveda bi se v predsedniški bitki utegnila ponovno spopasti s predsednikom SMC Mirom Cerarjem in bi tako videli reprizo bitke za mesto predsednika parlamenta.

Bolj logično bi bilo nadaljevanje kariere Mira Cerarja na mestu predsednika parlamenta, ki je boljša odskočna deska za predsedniško kandidaturo, pa vendar tudi mesto zunanjega ministra v prihodnji vlade ne izključuje takšnega scenarija. Brglez je namreč dejal, da je bila njegova izključitev iz SMC zrežiran dogodek. Očitke na svoj račun pa je označil kot neutemeljene. Glavni očitek naj bi bila ravno njegova “samokandidatura” za predsednika DZ. Omenjal je tudi možnost, da je na njegovo izključitev iz stranke vplivala želja po volilnem kongresu, na katerem bi se s predsednikom SMC Mirom Cerarjem pomeril za predsedniški položaj v stranki.

Medtem ko Brglezov prestop ne bo odločilno vplival na imenovanje vlade, saj je kadrovski razrez narejen, znana pa so tudi imena večine ministrov, pa bi lahko zadeve še zapletla stranka Alenke Bratušek. Svet stranke je sinoči sprejel sklep, v katerem so zapisali, da “svet SAB podpira vstop stranke v vlado Marjana Šarca pod pogojem, da bodo koalicijski partnerji in Levica spoštovali sprejete zaveze, in ne bodo nasprotovali strankini kandidatki in kandidatoma za ministrico in ministra, in to v vseh fazah postopka. V primeru nasprotovanja našim predlaganim kandidatom, Stranka Alenke Bratušek vlade Marjana Šarca ne bo podprla”.

Ob tem so zapisali še, da “v primeru nasprotovanja našim predlaganim kandidatom, Stranka Alenke Bratušek vlade Marjana Šarca ne bo podprla,” so zapisali.

Na zasedanju sveta stranke, ki je odločal o vstopu Stranke Alenke Bratušek v koalicijo, so članice in člani sveta večinsko odločili, da stranka bo del koalicije pod vodstvom Marjana Šarca, a pod določenim pogojem.

Člani sveta stranke so se sicer strinjali, da je stranka SAB v pogajanjih dosegla veliko, saj so v koalicijski pogodbi upoštevane ključne prioritete stranke: ureditev zdravstva ima absolutno prednost, koalicija bo povišala pokojnine, država bo zgradila več stanovanj za neprofitni najem. Vlada Marjana Šarca bo morala dogovorjeno in druge dobre ukrepe postopoma izvesti. Zadovoljni so bili tudi, da je vodstvu v koalicijskih pogajanjih uspelo dogovoriti vodenje treh pomembnih resorjev.

Članice in člani sveta so po drugi strani izrazili dvome in bojazni, da nova vlada ne bo dovolj učinkovita, saj je manjšinska, partnerska stranka, ki koalicijo podpira od zunaj, pa povsem nepredvidljiva in je za zaščito svojega domnevnega ugleda pripravljena tudi rušiti dobre zamisli in politične partnerje.

Tako je svet stranke z veliko večino sprejel pet sklepov:

– Svet SAB se strinja s predlogom koalicijske pogodbe, ker vključuje naše ključne zahteve glede ureditve zdravstva in pokojnin.

– Svet SAB soglaša s protokolom o sodelovanju koalicijskih partnerjev.

– Svet SAB soglaša s sporazumom o sodelovanju med Levico in strankami LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS.

– Svet SAB predlaga kandidatko in kandidata za ministrico in ministra vlade Marjana Šarca: Alenko Bratušek za infrastrukturo, Marka Bandellija za ministra Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Petra Jožefa Česnika za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu.

– Svet SAB podpira vstop stranke v vlado Marjana Šarca pod pogojem, da bodo koalicijski partnerji in Levica spoštovali sprejete zaveze in ne bodo nasprotovali strankini kandidatki in kandidatoma za ministrico in ministra, in to v vseh fazah postopka. V primeru nasprotovanja našim predlaganim kandidatom Stranka Alenke Bratušek vlade Marjana Šarca ne bo podprla.

Tako na volitvah kot tudi po volitvah pa poteka velik spopad za volivce med Alenko Bratušek in Karlom Erjavcem. Erjavec je tako včeraj komentiral navedbe o nezadovoljstvu članov nekaterih občinskih odborov, med drugim v Kamniku in Domžalah. Nekateri naj bi DeSUS že zapustili in se pridružili SAB. Kot je dejal Erjavec, jim želi veliko sreče, prav tako pa želi veliko sreče predsednici SAB Alenki Bratušek. “Gre za ljudi, ki jih zlasti zanima kariera, ne pa program,” je povedal.

Sicer pa je Erjavec novinarjem prenesel zadovoljstvo sveta stranke z dosežkom DeSUS-a tako glede vsebine koalicijske pogodbe kot tudi glede kadrovskega razreza. Pogajanja o koaliciji je Erjavec sicer označil za naporna in napeta. “Ampak moje mnenje je, da tisto, kar se težko rodi, se potem tudi težko razdre,” meni Erjavec, ki pričakuje, da bo sodelovanje petih strank zahtevalo veliko medsebojnega usklajevanja. Je pa po njegovih besedah ključ, da ta vlada zaključi mandat, petorček in ne Levica.

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)