Arbitraža-Hrvaška delegacija po sestanku v Bruslju: Ne, ne bo nove meje med Hrvaško in Slovenijo! Neuradno: EK naj bi ostala nevtralna! – TOPNEWS.si

Arbitraža-Hrvaška delegacija po sestanku v Bruslju: Ne, ne bo nove meje med Hrvaško in Slovenijo! Neuradno: EK naj bi ostala nevtralna!



Arbitraža-Hrvaška delegacija po sestanku v Bruslju: Ne, ne bo nove meje med Hrvaško in Slovenijo! Neuradno: EK naj bi ostala nevtralna!

Na sedežu Evropske komisije v Bruslju je včeraj potekala ustna obravnava v povezavi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da je slovenska stran z ustno obravnavo o arbitraži zadovoljna. Komisija je razpravo vodila na strokovni ravni, tako so nastopali tudi slovenski predstavniki, Hrvaška pa je predstavila le politične argumente, je zatrdil Erjavec. “Izkazalo se je, da je bilo na Evropsko komisijo naslovljeno pismo zelo dobro strokovno utemeljeno,” je povedal. Hrvaška stran je po ministrovih besedah v obravnavi nastopala s političnimi argumenti, torej da arbitražna razsodba ne obstaja, zaradi česar je ne morejo implementirati. Trdili so tudi, da neuresničevanje ne predstavlja kršitve prava EU-ja. “Evropska komisija je iskala povezavo med neimplementacijo arbitražne razsodbe in pravom EU-ja. Naši predstavniki v Bruslju so nastopali strokovno in tako tudi odgovarjali, hrvaška stran pa ni predstavila nobenih novih argumentov,” je povedal Erjavec. Tako slovenska stran.

Bolj zanimiva od slovenske pa je izjava hrvaške delegacije, ki jo je objavil hrvaški Večernji.hr, ki jo povzemamo v celoti.

“Če je režim medsebojnega nekaznovanja ribičev bil dober od leta 2005 do sedaj, zakaj ga ne bi nadaljevali, dokler ne rešimo meje”

“Hrvaška je na pravi način znala odgovoriti na slovensko pritožbo in Evropska komisija ima sedaj dovolj podatkov in argumentov, da sama oblikuje lastno mnenje, v zaključni predstavitvi smo povedali, da bo EK naredila najbolje, če ne sprejme slovenske zahteve, ker to zares nima nikakršne zveze s kršitvijo prava EU,” je dejala državna sekretarka hrvaškega Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Andreja Metelko Zgombić včeraj v Bruslju.

Hrvaški in slovenski uradniki so včeraj pred uradniki pravne službe Evropske komisije predstavili svoje nasprotne argumente o odločitvi arbitražnega sodišča o razmejitvi, ki jo Hrvaška ne priznava, Slovenija pa je ne more sama implementirati, pa preko najave tožbe pred Sodiščem EU poskuša prisiliti Hrvaško k implementaciji. “Sama razprava je pokazala, da se vsi naši argumenti soočajo okoli vprašanja mednarodnega prava in naše meje. Osnovni slovenski argument je, da imamo novo mejo in sedaj Hrvaška ne uporablja prava EU zato, ker Slovenija meni, da se je meja nenadoma sama od sebe preselila na kraj, drugačen od tistega, kjer je bila in kjer v resnici je že od leta 1991. Hrvaška pa je odgovorila: ne, meja je ostala tam, kjer smo skupaj potrdili z našima ustavnima listinama o suverenosti in samostojnosti, da je to bivša republiška meja in to je celo stališče, ki sta ga dve državi skupaj potrdili leta 2005, ko smo se sporazumeli glede izjave o izogibanju incidentov”, je dejala Metelko Zgombić po sestanku.

Prav v tem sporazumu o izogibanju incidentov iz leta 2005 Hrvaška vidi rešitev trenutnih napetosti in slednje je prenesla tudi sogovornikom v Komisiji: “Če je bil ta režim medsebojnega nekaznovanja ribičev dober od leta 2005 do sedaj, ne vidimo zakaj ga ne bi nadaljevali, dokler Hrvaška in Slovenija medsebojno ne rešita meje v okvirih mednarodnega prava,” je dejala državna sekretarka v Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki vendar na sestanku ni sodelovala le kot politična uradnica, temveč strokovnjakinja z izkušnjami v vseh pogovorih o meji, tudi z izkušnjo iz arbitražnega sojenja pred odločitvijo Hrvaške, da iz sporazuma izstopi zaradi škandala na slovenski strani. Hrvaška definitivno gleda na to kot na strokovno vprašanje, ki se ga končno mora prenehati reševati s političnimi izjavami,” je opozorila Metelko Zgombićeva. Člen 259 temeljnega sporazuma o funkcioniranju EU-ja določa, da država članica ne more vložiti tožbe proti drugi državi članici pred Sodiščem EU, če pred tem ni vložila svojevrstno pred-tožbo Evropski komisiji, ki potem v roku treh mesecev odloča, ali bo podprla tožbo države članice ali pa ostala neopredeljena. Ta rok se v tem primeru izteče 18. junija.

Slovenci nas obtožujejo, da kršimo člen o funkcioniranju Unije

Iz same Komisije se je neuradno izvedelo, da se bo EK držala linije, da je potrebno “ostati nevtralen”. Zvedelo se je tudi, da Slovenija – poleg obtožb, ki zadevajo ribištvo, prostorsko načrtovanje in Schengensko mejo, obtožuje Hrvaško tudi, da domnevno krši enega od členov Temeljnega sporazuma o funkcioniranju unije. Natančneje, citirajo člen 4 (3), ki zadeva sodelovanje držav članic. Ta člen govori, da “na temelju načela lojalnega sodelovanja in ob polnem vzajemnem spoštovanju, si Unija in države članice medsebojno pomagajo pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz Sporazuma. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma ali aktov institucij Unije”, je sporočila kolumnistka Večernjega.hr, Sandra Veljković.

 

 

KOMENTARJI

TOPNEWS (0)