(VIDEO) Tonin: “Imam večje možnosti, da sestavim vlado kot pa Janez Janša”

Desnica v Celju za “aktiviranje volilnega telesa, ki ne hodi na volitve, da bo premagal tisti del, ki se vsake štiri leta zmoti”

Sinočnja okrogla miza “Slovenija kam?”, je bila pravzaprav prvi skupni nastop liderjev desnice, potem ko so aprila 2016 na protimigrantskem zborovanju “V obrambo Slovenije” protestniki predsednico NSi Ljudmilo Novak izžvižgali. V veliki dvorani Narodnega doma Celje so se namreč, v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca pri SLS, zbrali Janez Janša, predsednik SDS, predsednik SLS Marko Zidanšek, predsednik NSi Matej Tonin, predsednik programskega sveta NLS Franc Kangler in Aleš Primc, predsednik stranke Glas za otroke in družine.

“Mislim, da je bistveno sporočilo današnjega omizja, da mi povežemo ljudi, da jim damo neko novo upanje. Da bodo tisti, ki nekaj volitev niso šli na volišča, prepoznali trenutek časa, priložnost, da nekaj spremenijo, da bodo premagali tisti del volilnega telesa, ki se vsake štiri leta zmoti. Se že da, kar empirično matematično dokazat, kar nekaj primerov smo imeli v zadnjih mandatih. Jaz mislim oziroma verjamem, trdno vem, da ni več časa za izgubljati nova štiri leta. Zato si želim, da pa mogoče rečemo temu ali pa kakorkoli bodo to povzeli, da Slovenska naveza za spremembe tukaj v Celju pokaže lepšo prihodnost tukaj v Sloveniji,” je gostitelj srečanja Marko Zidanšek predsednik SLS-a povzel razpravo na okrogli mizi v Celju.

So pa prvaki strank desnice, ki so sodeloval na javni tribuni Slovenija, kam?, zavrnili razmislek Andreja Magajne, da bi oblikovali skupno volilno listo. Matej Tonin je dejal, da “rešitev ni skupna lista, ker imamo proporcionalni volilni sistem, ki takšnih skupnih list žal ne nagrajuje, zato je edina stvar, ki jo moramo narediti, da vsaka izmed teh strank in list opravi domačo nalogo, poskuša doseči čimboljši rezult in to je potem prava osnova za naprej”.

Matej Tonin je sicer pred javno tribuno situacijo pregrel z izjavo, da ima celo on večje možnosti, da sestavi vlado kot pa Janez Janša. “Se mi zdi, po sedanjih napovedih javnomnenjskih anket praktično, edina možna koalicija Nova Slovenija, Lista Marjana Šarca in SDS, vse ostalo pomenijo predčasne volitve in če Janez Janša izključuje Marjana Šarca, in če Marjan Šarc izključuje Janeza Janšo, je torej Nova Slovenija edina skupna točka. Na ugotovitev novinarja, se pravi mandatar bo Matej Tonin? “Ja”, je dejal Matej Tonin. Marjan Šarec je namreč ravno tik pred skupnim nastopom liderjev desnice v Celju, v pogovoru za avstrijski der Standard, med drugim dejal: “Ne bom šel v koalicijo s SDS” Šarec, ki ga je der Standard avstrijskim bralcem predstavil kot vzhajajočo zvezdo slovenske politike, je zavračanje koalicije s SDS pojasnil z besedami: »Ne maram skrajnežev, ki vidijo stvari le črno belo. Svet je pisan.«

Janez Janša je ugotavljal, da na zadnjih volitvah, ki si niso zaslužile tega imena, če bi upoštevali pet kriterijev, ki jih ima OVS-e, da so neke volitve “fair” in poštene, petdeset odstotkov ljudi ni volilo. “Jaz tukaj trdim, velikanska večina ljudi, ki ni volila, niso volivci tako-imenovane levice. Če bi bili volivci levice, bi šli volitve, ker so imeli izbiro. Povečano izbiro, imeli so celo tri stranke na eni listi tako imenovano Združeno levico. Se pravi, da so bili volivci bolj konzervativnega tipa, ki pa so ostali doma, ker niso videli upanja v to, da bo njihov glas karkoli spremenil. Pred zadnjimi volitvami ni bilo nobenega takega omizja. Jaz sem bil celo volilno kampanjo izločen iz tega procesa. Se pravi ljudje tudi v tem, da glasujejo za eno od teh strank, niso videli verjetnosti, da bo pa potem to rezultiralo v neki vladi, ker ni bilo nobenih signalov v to smer, nobenega “žmigavca”, če se po domače izrazim. In zakaj boš investiral v nekaj, če ne pričakuješ, da bo to dalo kakršnekoli obresti.

Se pravi, petdeset procentov volilnega telesa, dobro nekateri nikoli ne volijo, ampak teoretično je petdeset odstotkov volilnega telesa na voljo. In za resen nastop za resne programe, ne za nek levičarski populizem, to kar levičarski populizem doseže, to imajo. Tukaj je problem slovenskega političnega prostora. Če bo volilna udeležba takšna junija, kot je bila julija 2014, potem kakih zelo strateških premikov tukaj ni možno pričakovati, ker je to tisti del volilnega telesa, ki se pač vrti okoli spremljanja osrednjih medijev in tako in tukaj se da to prekladati, nekaj sto tisoč volivcev, od ene liste k drugi. In to niso prevarani, vedo za kaj glasujejo. Branijo privilegije, status in tako naprej.

Ampak, čez tri dobre mesece obstaja možnost, da se velik del teh, ki so izgubili upanje, dobi nazaj. Jaz mislim, da je današnji dogodek en velik korak k temu. Zato mislim, da je pomen današnjega srečanja večji, kot si mogoče kdo predstavlja. Potrebujemo še takšne razprave po drugih delih Slovenije.

Za prestop praga je pač potrebnih 30 do 40 000 glasov, jaz mislim, da je to dosegljivo vsem, ki tukaj sedimo. In tukaj ima Matej prav. Imamo volilni sistem, ki ne bi nagradil, če bi mi skupaj sestavili eno listo. Imamo volilni sistem, ki nagradi majhno stranko, če pride čez prag. Pri manjši stranki, če pride čez volilni prag, je potrebno manjše število glasov za mandat, kot pri stranki, ki pride čez 20 odstotkov. In dejansko, od tega, koliko bo prestopov tega praga, bo zelo verjetno odvisna verjetnost sestave dobre vlade za naslednji mandat.”